Vzgoja po francosko ali zakaj so mali Francozi potrpežljivi?

6. 7. 2013
Deli
Vzgoja po francosko ali zakaj so mali Francozi potrpežljivi?

V Sloveniji vsi radi ves čas ponavljamo, kako je starševstvo najtežji poklic na svetu. Moderna slovenska mati je ves čas malce pod stresom, živčna, nima časa ne zase ne za otroke. No, v nasprotju s preostalim razvitim, zahodnim svetom Francozi vzgojo jemljejo zelo sproščeno, zato tudi ni čudno, da nimajo težav z nataliteto.

Sproščenost francoskih mater

No, svet je opazil sproščene francoske matere, ko je nanje opozorila Američanka Pamela Druckerman, nekdanja novinarka uglednega Wall Street Journala, ki je napisala knjigo Bringig up Bebe, o kateri že nekaj čas govorijo vse skrbne mame.

Pamela se je poročila z britanskim novinarjem Simonom, ki živi v Parizu. Kmalu po selitvi v Francijo je Pamela dobila hčerkico Bean (par ima še dvojčka).

No, novinarka je kmalu ugotovila, da Francozi premorejo neko 'notranjo civilizirano silo', ki iz njihovih malčkov naredi majhne zaspančke, prave gurmane, ki ne pljuvajo hrane po mizi, ter da imajo vsi lepo sproščene, nehisterične otroke. Okej, malce pretiravamo, a vseeno – nekaj resnice je v teh besedah.

Pamela v svoji knjigi zelo duhovito pripoveduje, kako je začela opažati razliko med seboj in francoskimi mamami, potem ko so si z možem in leto in pol staro hčerkico privoščili dopust na francoski obali.

"Zajtrk smo imeli v hotelu, kosilo in večerjo pa v majhni restavraciji ob morju. Bean je sicer nekaj minut posvetila hrani, nato pa se je začela po svoje zabavati, trosila je sol po mizi in razmetavala paketke s sladkorjem. Kmalu se je začela nevarno nagibati iz svojega otroškega stolčka, ves čas pa je glasno protestirala.

Seveda sva imela posebno strategijo. Obroki niso bili nekaj najbolj zabavnega. Že med prihodom sva naročala hrano, natakarja sva prosila, ali nama lahko vse – predjed in glavni obrok – prinese kar hkrati. In medtem, ko je mož jedel kalamare, sem jaz pazila, da se ob Bean ni spotaknil kateri od natakarjev ali da je ni zaneslo v morje.

Nato sva se zamenjala," piše Pamela, ki je kmalu opazila, da pri drugih mizah otroci normalno sedijo in jejo. Nihče ni tečnaril, cvilil in delal kakršnekoli zgage. "Po dolgem razmisleku in opazovanju sem opazila, da niso pri njih drugačni le obroki.

Zakaj je tako?

Zakaj od vse množice otrok na igrišču le moj meče pesek v zrak? Zakaj mojim francoskim prijateljicam nikoli ni bilo treba prekiniti telefonskega pogovora, medtem ko me je moj otrok vedno motil in nekaj zahteval? Zakaj njihove dnevne sobe niso bile polne igrač in cunjic, tako kot je bila naša?

"Ko so k nam na obisk prišli Američani, so večino obiska preživeli s svojimi otroki, ves čas so jih nekaj čuvali in jim stregli od spredaj in zadaj. Francozi so prišli na obisk, v miru pili kavo in klepetali, njihovi otroci pa so se igrali in niso ves čas hodili k odraslim."

Zanimivo, da je ena od raziskav pokazala, da se Američanom vzgoja zdi veliko bolj naporna kot Francozom.

In Francozi na eno od prvih mest, kaj jim je pomembno pri otroku, postavljajo samostojnost, da se znajo otroci sami igrati in zamotiti, medtem ko se to Američanom niti ne zdi pomembno.

Francoska lekcija

  • Otroci se morajo naučiti pozdraviti – dober dan in nasvidenje, hvala in prosim. Tako se naučijo, da niso edini, ki imajo potrebe in čustva.
  • Če se grdo obnašajo, jim naklonite mrk pogled s široko odprtimi očmi – tako bodo vedeli, da ste ogorčeni.
  • Na dan dovolite le en progrizek. V Franciji je to okoli 16. ure popoldne.
  • Spomnite jih (in tudi sebe), kdo je šef. Francoski starši rečejo: "Jaz odločam."
  • Naj vas ne bo strah reči NE. Otroci se morajo naučiti, kako ravnati, ko ni vse po njihovo.


"Da ne bo pomote. Nisem nora na Francijo in Francoze. V resnici daleč od tega, takoj bi šla domov. Ne želim si, da bi moji otroci postali mali, vzvišeni Parižani. Ampak nekatere stvari Francozi pač delajo bolje. Čeprav so veliko s svojimi otroki, z njimi niso obsedeni," piše Pamela.

Večina Francozov se strogo drži načela, da so večeri namenjeni staršem. Otroci so lahko v sobi, lahko gledajo televizijo s starši, a niso več glavni. Eden od glavnih vodil Francozov je, da otrok ni treba ves čas nekaj motivirati, ampak se morajo znati tudi sami zamotiti.

Seveda ima tudi Francija kot država več posluha za otroke kot Amerika, Slovenija pa je nekje vmes. Francozinje imajo podobno kot Slovenke pošten odmerek porodniškega dopusta in dobro je poskrbljeno za varstvo predšolskih otrok. No, v Franciji imajo vrtce praktično brezplačne, urejeno je zdravstveno varstvo (podobno kot pri nas), večina jih vsak mesec dobi še plačilo od države – naravnost na tekoči račun.

"Ko sem Francoze vprašala, kako vendar oni disciplinirajo svoje otroke, so potrebovali kar nekaj minut, da so razumeli, kaj jih sprašujem. "Aha mislite, kako jih vzgajamo in izobražujemo?" Seveda, oni so svoje otroke izobraževali, in ne disciplinirali, pa s tem niso mislili na šolo. Oni otroke učijo za življenje, zato jih pretirano ne razvajajo."

Potrpežljivi mali Francozi

"Opazila sem, da so mali Francozi zelo potrpežljivi. Večina dojenčkov že tam od drugega meseca naprej spi vso noč. Starši jih pustijo jokati, da se dojenčki naučijo sami uspavati. In očitno jim uspeva. Tudi s prigrizki Francozi niso ravno radodarni, otroci točno vedo, kdaj pridejo na vrsto. Zato ni čudno, da so francoski malčki pridni za mizo, saj so na kosilo dolgo čakali in so si ga pošteno zaslužili."

"Ena od mam mi je razložila, da hčerkici vsak dan kupi kaj sladkega, a mala točno ve, da posladka ne sme pojesti pred popoldansko malico, ki je običajno ob štirih ali pol petih popoldne. Ni čudno, da so tako potrpežljivi. Podobno je, ko se mame pogovarjajo po telefonu ali z drugimi odraslimi, če otrok skoči v pogovor, ga mama prijazno opozori, naj počaka dve minuti, da konča drugo stvar. In otroci čakajo, da ima mamica čas za njih."

Francoski starši imajo avtoriteto

Francozi imajo tudi nekaj, kar si večina staršev v Ameriki – in roko na srce, tudi v Sloveniji – le želi: imajo avtoriteto.

Otroci starše dejansko ubogajo. Ko starš reče ne, je ne, ni nobenih pogajanj. In ko opazujemo ameriškega in francoskega starša, vidimo, da je Američan veliko bolj tečen in strog, ker Francoz vse doseže relativno mirno in brez vpitja. Francozi si znajo pač 'priboriti' neko tiho avtoriteto, da otroci pač vedo, kdo je šef. Starši!

Iz Lise

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez