Človek, ki velja za enega najpametnejših ljudi na svetu, je želel živeti skromno življenje, stran od oči javnosti. Tragično je umrl pri 46 letih.
William James Sidis (1898–1944) je eden najbolj fascinantnih, a tudi najbolj tragičnih primerov genija v moderni zgodovini. Njegovo življenje je prežeto z izjemnimi dosežki, a tudi z globoko osamljenostjo in nesrečo, saj je postal simbol tega, kako lahko pretirana pričakovanja in pritisk družbe uničijo posameznika.
Preberite si še:
Otroški genij
Sidis, rojen v Bostonu, ZDA, je bil sin ruskih judovskih priseljencev. Njegova starša sta bila izobražena intelektualca — oče je bil psihiater, mati pa zdravnica. Oče je verjel v napredno vzgojo in še pred Williamovim rojstvom razvijal teorije o zgodnjem izobraževanju otrok. William je bil tako že od zgodnjega otroštva izpostavljen izjemno intenzivni izobrazbi.
Rezultati so bili neverjetni:
- Pri 18 mesecih je že znal brati.
- Pri 6 letih je tekoče govoril več jezikov, vključno z latinščino, grščino, francoščino, nemščino, ruščino in hebrejščino. Kasneje se je naučil še 20 jezikov.
- Pri 9 letih je že končal srednjo šolo in bil sprejet na prestižno univerzo Harvard.
Pri 11 letih je na Harvardu predaval o svoji teoriji štiridimenzionalnih teles, kar je osupnilo tako študente kot profesorje.
Pritisk in izolacija
Čeprav so njegove intelektualne sposobnosti osupnile svet, je bil William že kot otrok tarča kritike in norčevanja. Mediji so ga razglašali za »najpametnejšega človeka na svetu«, a ga hkrati obravnavali kot čudaka. Tudi njegov oče Boris je nanj izvajal izjemen pritisk, saj je žlel s sinovimi dosežki dokazati svoje teorije o vzgoji. William se je zaradi tega pogosto počutil ujet in izoliran.
Pri 16 letih je diplomiral iz matematike na Harvardu, vendar se je po koncu študija odločil za popoln umik iz javnega življenja. Zavračal je javno izpostavljanje, kariero in družbene norme. Namesto tega je želel živeti preprosto in skromno življenje.
Odraslo življenje v senci
Sidis je večino svojega življenja preživel v anonimnosti. Njegov prezir do (medijske) pozornosti je postal tako intenziven, da je opravljal različna nepomembna dela, daleč pod svojimi intelektualnimi sposobnostmi, da bi se izognil vsiljenim pričakovanjem. Delal je kot uradnik in svoje knjige pisal anonimno, da bi se izognil prepoznavnosti. Pod različnimi psevdonimi je napisal vrsto knjig, esejev in člankov na različne teme, vključno z zgodovino, lingvistiko, matematiko in filozofijo.
Ena njegovih najbolj zanimivih strasti je bila njegova ljubezen do mest in infrastrukture. Napisal je knjigo »The Tribes and the States«, v kateri je razpravljal o zgodovini ZDA z vidika avtohtonih ljudstev. Sidis se je večkrat znašel v konfliktu z oblastmi in družbo. Leta 1919 je bil aretiran zaradi sodelovanja na socialistični demonstraciji v Bostonu. Po incidentu je bil zaprt in se še bolj umaknil iz družbe.
Druge zanimivosti
- Izjemen poliglot: Poleg tekočega govorjenja več jezikov je Sidis razvil tudi lasten umetni jezik, ki ga je imenoval “Vendergood.”
- Matematični genij: V mladosti je reševal matematične probleme, ki so bili za njegove profesorje nepojmljivi.
- Ljubezen do anonimnosti: Zavračal je slavo in želel živeti popolnoma anonimno, kar pa je bilo zaradi njegove prepoznavnosti iz otroštva težko.
- Težavna družinska dinamika: Njegov odnos z očetom je bil napet; očetov pritisk nanj je bil eden od glavnih vzrokov za njegovo odtujenost.
Smrt in zapuščina
William James Sidis je umrl leta 1944 pri 46 letih zaradi cerebralne krvavitve, podobno kot njegov oče. Umrl je sam in skoraj brez denarja, vendar njegovo ime še danes vzbuja zanimanje znanstvenikov, pisateljev in ljubiteljev zgodovine. Sidisova zgodba je opomin na nevarnosti prevelikih pričakovanj in pritiskov, ki lahko zadušijo človekovo srečo in samouresničenje. Kljub temu pa njegovi dosežki in fascinantna osebnost živijo naprej kot del zgodovine genija in človeške kompleksnosti.
Prirejeno po: krstarica.com
