Vsak dan izbiramo, kako se bomo odzvali na situacije in kako bomo pripomogli k svojim odnosom. Če izberete hvaležnost, boste s tem partnerju omogočili, da zacveti, sami pa boste našli lepoto v majhnih stvareh.
Pečen mlad krompir - neolupljen.
Polpeti - kupljeni.
Rdeča pesa - vložena, iz kozarca.
"Špela, prideš jesti?" Zatopljena sem v delo, ne slišim nič, ne vidim nič, pozabila sem že, da sem lačna. Vmes sicer zavoham, da se nekaj peče, ampak mi je vseeno, ker obsedeno tipkam, zatopljena v svoj svet.
Izvlečem se iz transa in grem za mizo. Krožnik imam pripravljen, pribor je poleg njega, mož Jure pa pomaga najmlajši hčerki s hranjenjem.
Pogledam v svojo jed. Jure je krompir narezal in posolil, potem pa čakal, da se speče. Polpet je dal na vročo ponev in vmes obrnil. Peso je stresel iz kozarca. Vse to bi znal narediti tudi otrok.
V trenutku, ko na to pomislim, se zberem. Objamem ga, poljubim in mu rečem: "Hvala za odlično kosilo." Ker se je spomnil. Ker se je lotil sam. Ker mi ni bilo treba migniti s prstom. Ker mi je dobro in bom sita.
Nerodno mu je, ker se zaveda, da obrok ni nič posebnega. Ve, da je zmožen tudi česa bolj zahtevnega. A vidim, da je za nerodnostjo tudi veselje, ker je nekaj naredil dobro, ker je žena zadovoljna in ker mu ni treba dosegati "visokih standardov", da dobi pohvalo.
Vsi mi vsak dan izbiramo, kako bomo živeli. Izbiramo, s čim smo zadovoljni, izbiramo, kako se ljudje okoli nas počutijo. Izbiramo pravzaprav vse, do najmanjših detajlov.
Jaz izbiram, da sem hvaležna za najbolj vsakdanje stvari. Ni bilo vedno tako - še pred nekaj leti bi si mislila: "o moj bog, a je to res vse, kar zmoreš?" Najbrž bi mu predlagala, kako lahko prihodnjič v obrok vključi še kaj zelenega. Poskušala bi ga popraviti, izboljšati, čisto dobronamerno, in mu s tem sporočila, da ni dovolj dober zame.
Danes pa sem hvaležna, ker mi skuha kavo. Hvaležna sem za najbolj preproste obroke. Hvaležna, ker zloži posodo v stroj, ker previje otroka, ker me po prihodu domov vedno objame in poljubi. Všeč mi je, ker postelje posteljo. Ker pobriše mizo. Ker mi ni treba misliti na žarnice, baterije in motorno olje, to je njegova domena.
Ne potrebujem velikega presenečenja, dragega vikend oddiha in svečane večerje, da se imam z njim lepo in da uspem izraziti hvaležnost. Čar najine skupne poti ni v teh izjemnih, a zelo redkih dogodkih, pač pa v vsakodnevnih malenkostih, ki delajo moje življenje čudovito.
Še najbolj od vsega pa sem hvaležna, ker s tem izražanjem zadovoljstva poskrbim, da moj moški sije in cveti. Ker mu dvigujem samozavest in samopodobo, ker se zaveda, da je njegova ženska zadovoljna, zadovoljena in srečna z njim. Ker se mu ramena vzravnajo, čez obraz se razleze nasmešek in v njem vzplamti želja, da nadaljuje in nadgrajuje vsa ta početja, ki mi toliko pomenijo.
Padeva v začaran krog, ampak tokrat pozitiven - v začaran krog pohval, hvaležnosti, izražanja zadovoljstva in početja vseh teh stvari, zaradi katerih pohvaliva, sva hvaležna in izražava zadovoljstvo.
Vsi izbiramo, vsak dan. Kaj izberete vi?
Vir: Špela Slovša
Preberite si še: Zakaj moški po orgazmu kar ugasne?