Za ženske, ki se ne pustijo zmanipulirati, ujeti, zapreti

To je zate, pogumna in neustrašna bojevnica.

Za ženske, ki se ne pustijo zmanipulirati, ujeti, zapreti (foto: profimedia) profimedia
26. 4. 2019

To je za vse upornice; za tiste, ki si upajo živeti nemogoče sanje.

Za tiste, ki jih ni strah izstopati iz množice.

Za vse, ki se borijo za to, kar si zaslužijo.

Za te, ki se ne sprijaznijo s tem, da le obstajajo.

Za vse, ki imajo pogum narediti spremembe (na sebi in v svetu) in za vse, ki jih za razliko od drugih, briga, kaj si kdo misli o njih.

Pismo za vse pogumne punce, ženske, dame, ki imajo "jajca".

Da, prav ste prebrali. In to, da jih imajo, z veseljem priznajo. To so ženske, ki se ne sramujejo, da so to, kar so. Se ne opravičujejo. Življenje zgrabijo za rogove in ga živijo, kot ga same želijo. So samozavestne v doseganju svojih ciljev. So samozavestne v svoji nesamozavesti. Ni jih sram priznati svojih napak in pomanjkljivosti. Popolnoma vseeno jim je, kaj bodo rekli drugi.

Toda, ali veste nekaj? Imeti toliko poguma ne pomeni, da smo neženstvene in brezčutne. Pomeni le to, da nas ni strah pobegniti iz svojih udobnih naslonjačev in se podati za tem, ob čemer naše srce joka od sreče.

Vse hrabre, samozavestne, odločne in strastne ženske – tukaj sem, vidim vas, čutim vas. Podpiram vas. Podpiram nas. Me smo te, ki smo žejne za vsemi adventurami, za potovanji. Naši možgani so žejni novega znanja in novih miselnih poti. Naši lasje so divje neukrotljivi in razmrščeni in prav nič nas ne skrbi za to. Znamo skrbeti zase, znamo se odločati zase. Vemo, da smo neprecenljive.

Ne želimo si izbirati najlažjih poti. Želimo se nekaj naučiti, četudi na težji način. Vemo, da so lekcije vredne zlata. Ni nas strah samote, rade smo same s seboj. Znamo se usesti na udoben stol najljubše kavarne in senzualno srkati najboljšo pijačo in brez slabe vesti pojesti najslajšo torto. Same.

Vemo, kako je, ko tudi zaspimo same. Ko ob nas ni nikogar, da bi nas objel in nam povedal, da nas ima rad. A vseeno upamo in vemo. Vemo, da bo tudi to enkrat minilo. Naše duše žarijo od navdiha. Naše oči bleščijo svetleje in močneje kot najsvetlejša zvezda našega osončja.

Ženske, punce, dame, ki rade plešejo z volkovi. Ki so divje, kot je divja najmočnejša reka. Tiste, ki se ne pustijo manipulirati, ujeti, zapreti. Tiste, ki so jim govorili, da so čudaške in drugačne. Tiste, ki so jim govorili, da se naj spremenijo in postanejo normalne, a se kljub temu niso pustile in se predale v tej bitki ugajanja. Vse tiste, ki se ne bodo nikoli sprijaznile s tem, kar ne ljubijo.

Za nas, ki smo si izbrale neprehojeno pot. Za nas, ki smo zmeraj izstopale iz okolja.

Hvala ti. Hvala vam. Hvala, da se še zmeraj borite v imenu vseh nas. Ste naš navdih in upanje. Hvala za motivacijo, da nikoli ne odnehamo. Hvala, da niste popustile pod pritiski. Da ne sledite zastarelim in neuporabnim pravilom družbe. Hvala, da ste premagale vsa pričakovanja teh, ki niso verjeli v vas in ostali točno to, kar ste želeli.

In najpomembnejše, hvala, da ste vzor za vse nas; za trdo delo, ki ga opravljate, ko rušite pričakovanja o tem, kako naj se vedemo v družbi, v upanju, da bomo sprejeti in ljubljeni s strani vseh.

Vsi nas nikoli ne bodo sprejeli in ljubili. Na to ne gre vplivati. Sprejmemo lahko le sami sebe. Naj bo sprejem kraljevski.

Nina Kirbiš