Žalostno in kruto dejstvo je, da je ogromno otrok tako ali drugače zanemarjenih ali celo zlorabljenih.
Že Abraham Maslow je opisal hierarhijo potreb človeka. Dokler ni zadovoljena nižja potreba - potreba po razumevanju, odnosih in varnosti, otrok niti ne more izražati potrebe po znanju. Učitelji se tega morajo zavedati.
Verjamem, da je učitelj več, kot samo poklic. Učitelj je v resnici lahko prvi, ki opazi, da se z otrokom nekaj dogaja ali pa da je nekaj narobe doma. Takrat je ključno, da zaščiti otroka in se zanj postavi za vsako ceno.
Seveda pa je občutek varnosti in posledično možnost za željo po učenju v največji meri odvisna od tega, kako se otrok počuti doma, v svoji družini.
Če želimo, da bodo naši otroci delavni in kreativni, je treba najprej poskrbeti za to, da postane dom varen center, ambasada ljubezni, spodbude in razvoja. V nasprotnem primeru otrok ne bo imel želje, motivacije in moči za učenje.
Prav tako pa se moramo zavedati, da smo sami otroku največji vzor.
Če se sami redno prepiramo, popivamo in posedamo po kavarnah, pred televizijo in/ali živimo na račun države ali drugih, ne moremo pričakovati, da bodo otroci znali in želeli živeti drugače.
Doma se mora jasno vedeti in čutiti, da se tudi oče in mama nenehno učita. Če bodo otroci nazorno vedeli, da se tudi mi učimo (še posebej navdihujoče zanje je, če vidijo, da se učimo nečesa od njih), bodo bistveno lažje prevzemali odgovornost in našli entuziazem za učenje.
Prirejeno po: Andrej pešec - Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok
