Oglaševalni stroj se s peresno lahkoto poigrava z umi običajnih ljudi. Ne pa tudi nevrodivergentnimi. Ti še naprej vidijo naravnost v bistvo stvari in se zato odločajo bolje.
Zanimiva nova študija je pokazala, da so osebe z motnjo avtističnega spektra v primerjavi z ostalimi morda odporne na zavajajoče oglaševanje. Avtistična motnja se v tem oziru zato bolj kot 'invalidnost' izkaže za prednost.
Ljudje z avtizmom so namreč bolj osredotočeni na podrobnosti, zato lažje odmislijo nepomemben kontekst, kot so oglasi.
Nevrotipični smo lahke tarče
Ko smo bombardirani z izbiro, ki naj bi vplivala na naše nakupne odločitve, nas zlahka zavedejo v precej neracionalne odločitve in impulzivne nakupe. Oglaševanje je postalo tako znanstveno, da je že na meji strašljivega. Oglaševalci so s pomočjo (in zlorabo) spoznanj iz psihologije izpopolnili način ustvarjanja vizualne podobe, s katerim manipulirajo z nami. Enako velja za postavitev trgovin.
Študije so večkrat pokazale, da na večino ljudi močno vpliva predstavitev.
Način, kako nam je izbira ponujena, odigra ključno vlogo pri tem, kako se bomo na koncu odločili, in psihologi kot izvedenci za človeško percepcijo in prepričevanje tu odigrajo pomembno vlogo.
Pomanjkljivost tega psihološkega modela je, da vsi možgani ne delujejo enako.
Za sinestetika je na primer oglas privlačen zaradi čokoladnega vonja temno rjavega ozadja ali gladkega ritma besede 'svilnat', kar je s strani oglaševalca lahko namerno ali ne. Ob tem gre dodati, da je namen oglaševalcev zagotovo vedno isti, t.j. uspešen oglas, ki bo prodal največ izdelkov, ne glede na to, ali je izdelek tudi zares najboljša izbira.
Na drugi strani so ljudje z avtizmom, ki bolje kot ostali filtrirajo tuje kontekstualne informacije in zato sprejemajo racionalne ekonomske odločitve.
Zanje so barva embalaže in izdelki, ki jo obkrožajo, nepomembni za to, ali bodo izdelek dali v košarico ali ne. Namesto tega se avtistični kupec osredotoči na tisto, kar je resnično pomembno: sestavine, ceno in potrebo po tem, da izdelek sploh ima. Vedno znova izberejo najboljši izdelek za svoje potrebe, ne glede na to, kako je prikazan.
Ljudje z avtizmom so bolj racionalni
Da bi preverili, ali avtizem vpliva na racionalno odločanje, so raziskovalci udeležencem z avtističnimi motnjami in brez njih ponudili tri različice istih predmetov, jim povedali le dve stvari o vsakem od njih in jih prosili, naj izberejo, katerega bodo kupili. Dva predmeta sta imela legitimne prednosti pred drugimi. Tretji je obstajal le zato, da je bil eden od teh dveh izdelkov bolj privlačen. Racionalno bi bilo treba slabšo 'vabo' prezreti.
Predstavljajte si na primer tri USB ključke:
- primerek A ima veliko zmogljivost, vendar relativno kratko življenjsko dobo;
- primerek B ima manjšo zmogljivost in daljšo življenjsko dobo;
- vaba C ima srednjo zmogljivost in krajšo življenjsko dobo kot pogon A ali B.
Racionalno bi bilo, da bi primerek C prezrli, namesto tega pa so podatki pokazali, da ljudi z nevrotipičnimi možgani vaba zmede do te mere, da zamenjajo svoje preference pri izbiri USB ključkov glede na ponujeno vabo. Osebe z motnjami avtističnega spektra so se v tem primeru odločale bolj racionalno in dosledno.
"Avtizem ni v celoti invalidnost"
Najpomembnejša ugotovitev raziskovalcev študije je bila, da zmanjšana občutljivost za kontekst dokazuje, da avtizem 'ni v celoti invalidnost'.
Avtistična kognicija je morda bolj zapletena - in manj omejujoča za posameznika - kot so mislili doslej.
Nevrolog Richard E. Cytowic je bralcem Psychology Today v razmislek ponudil naslednjo 'kost': "Kaj, če bi o tem lahko razmišljali še kako drugače? Človeških divergentnosti je veliko. Bolj ko raziskujemo človeški um, več zanimivih načinov odkrivamo o tem, kako različni ljudje dojemajo svet."
Mi pa dodajamo: kaj pa, če nevrotipičnost (domnevna normalnost) v resnici sploh ni tako superiorna ali vsaj 'boljša' od nevrodivergentnosti (ali domnenven drugačnosti), kot nam to skušajo od nekdaj predstaviti.
Preberite si tudi:
- Kaj je avtizem, sindrom 'umikajočih se' otrok
- Otrok z ADHD motnjo pove psihologu: "Vi odrasli ste enaki!"
- Dr. Gabor Mate: "To, kar naša družba sprejema kot normalno, ni niti zdravo niti naravno."
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec