Ljudje smo na splošno tako spretni pri laganju in sprejemanju laži drugih, da se zdi, kot da je laganje naravna posledica delovanja naših možganov.
Človeški možgani imajo čelni reženj, ki je izjemno učinkovit pri ustvarjanju laži, ki jih govorimo sebi in drugim. Za to je odgovoren specifičen del v čelnem režnju, ki se aktivira, ko izvajamo kompleksne naloge, kot je laganje, ki zahteva veliko pozornosti in dobro spominjanje preteklih dogodkov.
Preberite si še:
Psihologi trdijo, da večina ljudi laže vsaj dvakrat dnevno in da v enem tednu z lažmi zavajamo skoraj tretjino ljudi, ki jih srečamo. Poleg tega pa imajo nekateri posamezniki, kot so narcisi, prirojeno nagnjenost k laganju.
Laganje ali ustvarjanje mitov je stalnica v človeškem vedenju, ki je skozi zgodovino imela globoke posledice. Politiki so le sodoben primer voditeljev, ki želijo nadzorovati svoje privržence s ponujanjem prijetnih mitov, ki so skladni s strahovi in željami množic.
Ustvarjanje mitov sega daleč v zgodovino
Ljudje lahko sprejmejo nedokazano »dejstvo« tudi ob soočenju z racionalnimi dokazi, ki ga ovržejo. Ta odpornost na sprejemanje dejstev pred fikcijo je verjetno tako stara kot možgani Homo sapiensa. Prvotne laži, ki so si jih ljudje govorili, so bili ustvarjalni miti, ki so prinašali uteho v svetu, polnem nepredvidljivih dogodkov.
Eden izmed najstarejših znanih mitov je babilonski mit o stvarjenju Enuma Eliš, zapisan na glinenih ploščicah s klinopisom. V njem je opisana bitka med bogovi in stvarjenje sveta, s posebnim poudarkom na bogu Marduku. Če bi živeli v Mezopotamiji pred 4000 leti, bi verjetno častili Marduka in bili prepričani, da bo poskrbel za vašo srečo in zdravje.
V mit bi verjeli tako močno, da bi bili pripravljeni zanj ubijati ali umreti. V naslednjih tisočletjih so nastali še drugi bogovi stvarjenja, kot npr. Faro (ki je svet rešil pred poplavo s pomočjo ladje) – ne glede na to, kje in kdaj ste živeli, ste sprejeli laž svoje kulture, ker vam je ta povečala možnosti za preživetje.
Ključni prvi korak je bil ta, da so ljudje v te mite verjeli kot v resnico. Miti so se morali znova in znova ponavljati. Ne glede na to, kako neverjetno so zveneli, so verniki sprejeli laži kot dejstva in se obnašali, kot da so vse podrobnosti resnične.
Danes lahko ljudje na družbenih omrežjih spremljajo svojega najljubšega voditelja, politika, guruja ali drugo znano osebnost, ki jim ponuja laži, ki jih želijo in potrebujejo slišati.
Ljudje obožujejo dobre mite, polne junakov, ki se borijo proti krivicam in vodijo ljudstvo proti zatiralcem. In to potrebo politiki s pridom izkoriščajo. Želijo, da verjamemo, da je svet nevaren, kaotičen in poln groženj, ter da so le oni tisti, ki nas lahko zaščitijo.
Carl Sagan je v knjigi The Demon-Haunted World zapisal, da bo »vnetljiva mešanica nevednosti in moči eksplodirala v naše obraze«. S tem je opozarjal, da sta znanost in znanje (da lahko razmišljamo s svojo glavo) edini poti za boj proti tem mitom.
Vir: Psychologytoday.com
