Tudi vi opažate, da se z družino največ prepirate ravno na dopustu?
Če nekoliko pomislimo, je kar nenavadno, da se prepiramo na dopustih. Dopust naj bi predstavljal sprostitev in veselje - zakaj torej tolikokrat pride do prepirov?
Eni pravijo, da je to zato, ker smo preveč časa skupaj. A kako pa smo potem izbrali ekipo (družino), če ne moremo preživljati časa skupaj?
Res je, da moramo tudi pri druženju poskrbeti, da ga ni ne preveč ne premalo, a prava težava se skriva v tem, da gremo na dopust vsi uživati. Noben tja ne gre služiti.
V hotelu se to še nekako izide, saj nam hotelsko osebje z nasmeškom služi iz vseh strani. Zalomi se v kakšnih kampih, kjer je treba pospraviti šotor, počistiti, nabaviti hrano, pomiti posodo... Noben se ne želi žrtvovati, saj na dopustu noben ni pripravljen služiti drugim.
Obratno se nenavadno dobro razumemo na sedminah, kjer smo v povsem drugi zavesti. Pripravljeni smo prisluhniti drugim in se, vsaj za kratek čas, žrtvovati za njihovo dobro. No, vsaj dokler se ne začnejo pogovori o deljenju dediščine.
A pomembno je, da v vseh okoliščinah ostajamo obzirni in mislimo tudi na vse ostale; le tako lahko obdržimo dobre odnose s partnerjem in otroki.
Otroci staršev, ki ne skrbijo le zase, temveč tudi za druge, se z veseljem vračajo domov. Tudi po tem, ko odrastejo.
V primeru pa, da družina živi zelo ozko usmerjeno ter skrbi pretežno in največ le za zadovoljevanje lastnih potreb, otroci to prepoznajo in samo odrastejo v enako egoistično usmerjene posameznike. Nobeno presenečenje torej ni, če jim ni mar niti za potrebe lastnih staršev.
Pomembno je, da ohranjamo odprto srce in se znebimo sebičnosti. Tako na dopustu, kakor tudi drugod v življenju.
Prirejeno po: Andrej Pešec - Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok
- Preberite si še: Če si želite, da bi vas otrok poslušal, se morate tudi sami naučiti slišati druge
- Zakaj ne znamo prisluhniti drugemu? Odgovarja Javor Škerlj Vogelnik