Zakaj so SKUPNI OBROKI v družini tako pomembni?

Za mizo pridobimo navade zdravega prehranjevanja, učimo se lepo obnašati, razvijamo pa tudi nekaj veliko pomembnejšega – občutek pripadnosti, povezanosti in bližine.

Če svoje obroke delite z drugimi, v toplem vzdušju doma, ne boste napolnili le trebuha, temveč tudi srce, kar je še posebno pomembno za vaše otroke.

»Družina se ob skupnem obroku zbere, pogovarja in če uživanje obroka mine v prijetnem pogovoru, to ugodno vpliva tudi na prebavo. Vsekakor takšno skupno uživanje obrokov povezuje družino v celoto,« trdi avtor Kuharske enciklopedije Bogdan Novak in dodaja: »Druženje za mizo pri obroku je tudi šola bontona. Med seboj si strežemo in podajamo hrano, pri tem smo vljudni, npr. ‘Mi podaš prosim sol …’ Tako se otroci od odraslih učijo obnašanja za mizo.«

Občutki dišav in topline, ki se širijo iz kuhinje, pogosto spremenijo štiri stene v dom. Hrana nas dodatno povezuje, ne glede na to, kdo se zbira za mizo – naša družina, prijatelji ali le partner.

Kljub vsem blagodejnostim toplega doma z domačim štedilnikom pa imamo vedno manj časa tudi za to, da bi se zbirali za mizo, kaj šele vsak dan pripravljali obroke. To kažejo najnovejše raziskave, ki opozarjajo, da zaradi prevelikega števila obveznosti in vedno daljših delovnih ur vedno manj kuhamo in se vedno redkeje skupaj usedemo za mizo, čeprav raziskave tudi dokazujejo, da ob skupnih obrokih ustvarjamo in gojimo družinske vrednote, zdrave prehrambne navade, razvijamo komunikacijo in odprtost ter občutek, da nas bližnji podpirajo in imajo radi.

Karkoli si mislite o tem, pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec, ne obstaja zaman. Znanstveniki namreč pravijo, da deljenje obroka izboljšuje človeške odnose in ustvarja občutke blagostanja in dobrodejnosti ter obenem zmanjšuje tveganje za prehranske motnje. Skupno prehranjevanje namreč povezuje in ustvarja pozitivno, podpirajoče okolje, ki pa je najbolj pomembno za otroke.

Vznemirjeni sosed poklical gasilce: prizor jih je pustil brez besed

Močna povezanost

»Skupni obroki niso samo hrana – skupni obroki so družinski ali prijateljski obredi, so čas, ki si ga podarimo. Hrana ni nikoli samo seštevek kalorij, samo skupek hranilnih vrednosti – hrana je način, je ljubezen, je trenutek tradicije, ki jo spet in spet vzpostavljamo skozi vsakodnevnost obreda. Morda pa se zato ‘obed’ in ‘obred’ razlikujeta samo v eni črki – ki pa je meni itak težko izgovorljiva,« se pošali v pogovoru o pomembnosti skupnih obrokov Valentina Smej-Novak.

»Skupni obroki nas spet in spet spomnijo na najpomembnejše reči v življenju,« je prepričana Valentina, ki pravi, da je najpreprostejši in najbolj izviren užitek hrana, ki jo pojemo s ‘svojimi’ ljudmi, in dodaja: »Najpomembnejše pa je zmeraj tisto, kar ni vsebovano v receptu, česar ne vidimo, temveč čutimo. Gotovo ni najpomembnejše, ali je namizni prt barvno usklajen s prtički. Čeprav lepi kozarci, krožniki z zgodbo, zanimivi pogrinjki gotovo doprinesejo k vzdušju. Pomembna je tudi vsakodnevnost in rednost tega obreda, ritem, na katerega se navadita telo in duh.«

Pomembna je želja

»Tradicija skupnih obrokov ni nikjer zapisana, temveč si jo moramo vzpostaviti sami, po lastni meri in potrebah. Prav obremenjenost s pretiranim formalizmom marsikoga odvrne, da bi večkrat povabil prijatelje ali družino. Pri nas skupno mizo pogrnemo v hipu – tudi če gosti niso bili najavljeni, tudi če meni ni bil premišljen dneve vnaprej, tudi če bo zato, ker sem v zadnjem trenutku podvojila količino testenin zaradi nenapovedanega obiska, obrok malo manj popoln, tudi če stanovanje ni popolnoma pospravljeno.

Pri skupnih obrokih gre za gesto, za namen – tako kot pri vsej hrani. Prej ali slej ugotovimo, da nobena jed ne tekne, če je ne moremo pojesti v prijetnem vzdušju. Seveda pa so družinske mize tudi prostori debate, izmenjave mnenj med različnimi generacijami – včasih tudi kar glasnega,« pravi Valentina Smej-Novak.

Poglabljanje odnosov

»Skupni obrok ni stvar časa, temveč volje in energije, ko smo ju pripravljeni vložiti vase in v svoje najdražje. Zelo pomembno je, da pri kuhanju uživamo, da cenimo dobre in zdrave sestavine, da jih obdelujemo z ljubeznijo. Če bo odnos tak, bo čas prišel kar sam, saj bomo videli, da je bivanje v kuhinji eno najkakovostnejših, ko se lahko z družino pogovorimo in nasmejemo,« pravita Valentina in Luka, ki za kosilo med tednom priporočata mineštro ali popečene osličeve filete na pašti s pestom, ki ga naredimo doma v petih minutah.

Z zakoncema Smej-Novak se strinja tudi avtor obsežne Kuharske enciklopedije Bogdan Novak: »Pri nas smo se vedno trudili, da smo vsaj en obrok dnevno zaužili skupaj. Da smo si zanj vzeli čas, torej ne le za jed, temveč tudi za druženje. Prav tako se mi zdi pomembno, da včasih povabimo goste, ki jih razveselimo z našimi najljubšimi jedmi, hkrati pa se takrat vsa družina uči primernega obnašanja v medsebojnih stikih.«

Nepovabljeni gost

V novejših časih, celo takrat ko se družina zbira doma za skupni obrok, lahko velikokrat opazimo, da namesto za mizo pogosto jedo pred televizorjem, kar za seboj vleče ogromno slabih posledic. Od rahljanja ali celo izgubljanja povezanosti med družinskimi člani, ker je pozornost posvečena televizijskemu programu, do tega, da se pred televizorjem poje več hrane, kot je v resnici potrebujemo, ker jemo, ne da bi bili pozorni na hrano, saj smo osredotočeni na vsebino televizijskega programa.

Ko je televizor pogost gost družinskih obrokov, obstaja veliko več možnosti, da bomo jedli nezdravo in zaužili manj sadja in zelenjave. V nasprotju s tem pri načrtovanih skupnih obrokih brez televizorja krožnike obložimo z večjimi količinami hranljivo pomembnih in zdravih živil. Zato je prvi korak proti lepšim in bolj zdravim obrokom preprost – dovolj je pritisniti rdeč gumb na daljincu.

Izkoristite, ko pride poletje in postavite mizo na teraso ali vrt, ker to pomeni veliko več kot navaden obrok in zadovoljevanje osnovnih prehrambnih potreb. Če kuhinja ni zraven balkona ali terase, verjetno zaradi napora, ki je potreben za prenašanje krožnikov, podstavkov, jedi, morda celo svečk zunaj vsakdanjega zaprtega prostora, ne bomo takoj vstali od mize, ko bomo pojedli zadnji grižljaj, prižgali televizor in postali slabe volje zaradi grdih novic ali slabe kakovosti oddaj. Še naprej bomo sedeli, morda poklepetali o dogodkih dneva, uživali v pogovoru, dobri hrani in družbi.

Zamisli in načrti

Za mizo se delijo zamisli, razkrivajo načrti, pa tudi nasveti, mnenja in podpora. Ljudje, ki redno jedo z družino in s prijatelji, se več pogovarjajo kot drugi, razvijajo zdrave navade, imajo boljše odnose, manj težav imajo z motnjami hranjenja, družabni so in imajo več prijateljev, boljše ljubezensko življenje, manj se prepirajo in redkeje trpijo zaradi debelosti, beremo v različnih raziskavah o dobrobitih skupnega hranjenja.

Vzrok ali posledica?

Vendar psihologinja Majda Rijavec opozarja, da rezultatov te raziskave ne smemo jemati dobesedno: »Ko pogledate te rezultate, pravzaprav ne veste, kaj je vzrok in kaj posledica. Ali so skupni obroki pripeljali do bližine ali zaradi bližine in dobrih odnosov pogosteje vztrajamo pri skupnih obrokih in tako želimo skupaj preživljati čas?

Čeprav menim, da imajo družine, ki skupaj jedo, resnično bolj zdrave prehranske navade in da se otroci za mizo učijo pravil lepega obnašanja, če imajo seveda starše, ki jim to lahko prenesejo, ni treba vztrajati pri nečem, kar je včasih nemogoče.

Tako bomo ustvarili dodaten pritisk na ženske, ker vemo, da so one tiste, ki najpogosteje kuhajo. Danes jih ima veliko tudi dve službi in ne utegnejo vsak dan pripraviti skupnega obroka. Kosilo je idealna priložnost za pogovor, vendar se bližina lahko ustvarja tudi ob drugih priložnostih. Otroci se od vas učijo ves dan, ko vas gledajo, kako se obnašate, to se ne dogaja le ob mizi. Skupni obroki so le delček sestavljanke.« Z družino in prijatelji pa se ne boste povezovali le med jedjo, temveč tudi med pripravo obrokov – zaposlite jih z rezanjem, sekljanjem, pripravo mize – tako se boste razbremenili in obenem poskrbeli za sproščeno vzdušje, v katerega so vključeni vsi, že pred obrokom.

Tudi skupni obroki s prijatelji in sorodniki so najlepši, če se zgodijo čim bolj spontano in če jih vključite tudi v pripravo. »Pri nas vabimo pogosto – čeprav to ponavadi niso formalna, tedne vnaprej načrtovana povabila. Povabimo v petek popoldan, ko je za nami naporen teden, v soboto, ker so imeli v ribarnici tako zanimiv nabor rib, v nedeljo, ker bo pečenke dovolj za vse, v sredo, ker smo pravkar dobili novo kuharsko knjigo in moramo nujno preizkusiti par receptov – to pa je zanimivo samo v družbi, kajne?« sta prepričana zakonca Smej-Novak.

Posvetite pozornost

Naj bo uživanje tudi vaš glavni kriterij za družinska kosila in večerje. Res ni pomembno, da štejete, koliko obrokov ste skuhali, pomembno je, da v teh trenutkih uživate in da ste prisotni v trenutkih, ko lahko delite – ne le hrano, temveč tudi to, kar imate v srcu.

Če so vaše misli drugje, medtem ko sedite za družinsko mizo, vas tudi najboljše kosilo ne bo združilo. Če se boste lahko zbrali le dvakrat ali trikrat na teden in se boste tistim trenutkom in ljudem, ki so vam blizu, povsem posvečali, bosta vaše zadovoljstvo in podpora trajala dneve in dneve. Pričakovanje je včasih slajše kot najboljši desert. Dober tek!

Iva Jerković