Če mož uporablja teh 10 stavkov, svoji ženi ne zaupa

Raziskava Univerze Michigan State kaže, da je zaupanje eden najpomembnejših temeljev vsakega odnosa, še posebej pa zakona. Opira se na jasne meje, odprto komunikacijo, iskrenost, odgovornost in velikodušnost. Zahteva ranljivost in pogum, zato ga je v odnosih pogosto težko graditi. 

Zaupanje se gradi v majhnih trenutkih, prav v njih pa se lahko tudi hitro razblini. Kako prepoznati, da je partner izgubil zaupanje? To se kaže v navidezno nedolžnih pogovorih in vsakdanjih interakcijah. 

Če mož uporablja naslednjih 10 stavkov, to lahko pomeni, da svoji ženi ne zaupa.

1. »Tega ne moreš obleči.«

Raziskave kažejo, da ženske pogosto gradijo svojo identiteto in se izražajo tudi skozi oblačila. Ko partner poskuša nadzorovati, kaj sme ženska nositi in kako se sme izražati, to v njej hitro vzbudi sram, negotovost in nezaupanje. Nadzor nad oblačili pomeni odvzem avtonomije. Če je moža strah, da je obleka »preveč izzivalna«, s tem ženi sporoča, da ji ne zaupa.

2. »Pokaži mi tvoj telefon.«

Že sama prisotnost telefona lahko vpliva na zadovoljstvo v odnosu, še posebej v vsakdanjih pogovorih. Ko pa telefon postane glavni vir nezaupanja, se pogosto pojavijo tudi občutki izključenosti in čustvene oddaljenosti. Če mož zahteva vpogled v telefon, ker se spopada z lastno negotovostjo ali ljubosumjem, to ni znak skrbi ali ljubezni, temveč jasen pokazatelj, da ženi ne zaupa.

3. »Vem, da lažeš.«

Stavki, kot sta »vem, da lažeš« ali »videti si kriva«, so med najbolj očitnimi znaki nezaupanja. Ne glede na to, ali gre za pogovor po druženju s prijatelji ali za večji spor, mož uporablja obtoževanje kot način ohranjanja nadzora. Čeprav je lahko negotovost včasih posledica želje po izboljšanju odnosa, takšni stavki partnerja le še bolj oddaljijo.

4. »Spet izgovori.«

Po izgubi zaupanja ali večji prevari so pogovori redko lahki. Težko je verjeti besedam drugega, kar je povsem človeško. A če mož vztrajno ponavlja »spet izgovori«, ko žena zgolj pojasnjuje ali izraža svoja čustva, s tem jasno sporoča, da ne verjame njenim besedam. Tak odnos ne le ohranja nizko raven zaupanja, temveč ženo potiska stran ter v njej krepi sram in krivdo, ki bi ju bilo mogoče razrešiti z iskrenostjo in odprto komunikacijo.

5. »Zakaj bi to naredila?«

Nenehno spraševanje in zahtevanje pojasnil za vsako malenkost pogosto pomeni, da mož ženi ne zaupa. Ne sprašuje iz želje po razumevanju, temveč iz potrebe po nadzoru. Čeprav se tak nadzor lahko za kratek čas zdi pomirjujoč, še posebej ob občutku prizadetosti, se vedno konča z nasprotnim učinkom.

6. »Vseeno mi je.«

Čustveno umikanje po izgubi zaupanja je pogosto točka, s katere se je težko vrniti. Če partner ni več pripravljen razpravljati, se izražati ali reševati težav, odnos nima trdne prihodnosti. Stavek »vseeno mi je« hitro zaključi pogovor in je zato jasen znak, da mož ženi ne zaupa.

7. »Nočem se pogovarjati o tem.«

Ko se zaupanje poruši, najprej trpi komunikacija. Partner se želi zaščititi pred novo bolečino, zato se zateče v obrambno držo, tudi če ga to še bolj oddalji od žene. Z dvignjenimi zidovi postanejo pogovori, ki so nujni za obnovo zaupanja, praktično nemogoči.

8. »Ne dotikaj se me.«

Ko zaupanje izgine, se začne podirati vse drugo: od telesne bližine do čustvene povezanosti. Zaupanje poglablja intimnost, a ko ga ni, postanejo tudi drobni dotiki neprijetni. Mož, ki se doma ne počuti čustveno varnega, se zapre tako čustveno kot telesno in se izogiba bližini z besedami, kot sta »ne dotikaj se me« ali »ne zdaj«.

9. »Kako naj ti zaupam po tem, ko …«

Po veliki izdaji je pomanjkanje zaupanja razumljivo. A če mož takšne stavke uporablja še dolgo po tem, ko naj bi že »šel naprej«, s tem preteklo napako uporablja kot orožje. Odpuščanje lahko zmanjša jezo in napetost, vendar le, če je iskreno. Če se težava nenehno znova odpira, odpuščanje v resnici ni bilo pristno.

10. »Ne bi mi bilo treba spraševati.«

Mož, ki ženi ne zaupa več, jo lahko obremenjuje z nerealnimi pričakovanji. Tudi po pogovorih, prevzeti odgovornosti in dogovorih še vedno pričakuje, da bo žena brala njegove misli ali se nenehno prilagajala njegovim potrebam. Obnova zaupanja zahteva čas, a vztrajanje pri nerealnih pričakovanjih ni pošteno do nikogar. Stavek »ne bi mi bilo treba spraševati« zato razkriva ne le nezaupanje, temveč tudi globoko negotovost.

Prirejeno po: yourtango.com