Naj vam bo ta zgodba dobronamerna popotnica.
V Andih sta živeli vojskujoči se plemeni. Eno je živelo v nižavju, drugo pa visoko v gorah.
Nekega dne so gorjani napadli nižince in med drugim plenom odnesli s seboj v gore tudi dojenčka.
Prebivalci nižavja niso znali plezati. Niso poznali steza, po katerih je hodilo ljudstvo z gora, in niso vedeli, kje naj gorjane iščejo, niti kako naj jih izsledijo po strmih pobočjih.
Kljub temu so med seboj izbrali skupino najboljših bojevnikov, ki naj bi se odpravili v gore ter odnesli dojenčka domov.
Možje so sprva poskušali tako in nato spet drugače.
Preizkusili so eno stezo za drugo.
Kljub temu so po več dnevih naprezanja splezali le nekaj čevljev visoko.
Obupani in nemočni so se ljudje iz nižavja odločili, da je vse zaman, in se pripravili na vrnitev v svojo vas.
Ko so zlagali opremo za spust v dolino, so zagledali otrokovo mater, kako jim gre naproti.
Uvideli so, da se vrača z gore, na katero se jim ni uspelo povzpeti.
In nato so zagledali, da ima na hrbtu privezanega svojega otroka.
Kako je bilo to mogoče?
Eden od mož jo je pozdravil in rekel: "Mi nismo mogli splezati na to goro. Kako, da je to uspelo tebi, ko pa je nam, najmočnejšim in najsposobnejšim možem v vasi spodletelo?"
Skomignila je z rameni in rekla: "Ker to ni bil vaš otrok."
Jim Stovall
Foto: Silva - Srebrna Puščica, Machu Picchu 2016
- Preberite si še: Si del nečesa, kar je večje od tebe
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
