Veliko odločitev sprejmemo s pomočjo našega uma, v resnici pa se največ odgovorov skriva ravno v našem telesu.
Nekega jutra sem poklicala prijateljico Marto in ji začela naštevati razloge, zakaj ne morem zapustiti svojega zakona. Potem sem naštela razloge, zakaj v zakonu ne morem več vztrajati. Govorila sem kot navita, tehtala vase možnosti in se vrtela v krogu.
Naposled mi je Marta rekla: "Glennon, nehaj. Preveč si v glavi. Tam ne boš našla odgovora, ki ga iščeš. Poslušaj telo. Preveri, kaj ti govori. Poskusi se spustiti v svoje telo. Naredi to kar zdaj, ko govoriva po telefonu. Spusti se globlje."
Nenehno potapljanje in spuščanje je postalo tema mojega življenja.
Vprašala je: "Si že tam?"
"Mislim, da," sem odgovorila.
"Dobro, zdaj pa razmisli o obeh možnostih. Preseli se v telo in opazuj, kako se odziva. Se ob misli na to, da bi se morala posloviti od Abby, počutiš toplo?"
"Ne, hladno je. Ledeno mrzlo, če sem natančna. Počutim se, kot da bom umrla od mraza."
"Zdaj pa si predstavljaj, da si skupaj z Abby. Kaj čutiš?"
"Toplo je. Mehko, prijazno."
"Dobro, Glennon. Tvoje telo je narava, narava pa je poštena in neokrnjena. Vem, da to težko razumeš, ker si bila s telesom tako dolgo na bojni nogi. Misliš, da je tvoje telo slabo, pa ni. Pametno je. Telo ti bo razodelo stvari, ki jih razum ne more. Razum te bo skušal od marsičesa odvrniti, telo pa ti govori, v katero smer moraš iti. Zaupaj mu. Odvrni se od tistega, kar te navdaja s hladom. Pojdi tja, kjer je toplota."
Kadar koli zdaj začutim nevarnost, verjamem mrazu in odidem. Kadar čutim veselje, verjamem toploti in ostanem.
Zadnje čase tudi na poslovnih sestankih vselej prosim za razlago odločitve, ki je bila sprejeta. Ženske v moji ekipi vedo, da ne iščem le utemeljitve, presoje ali mnenja. Iščem občutke. Tisti, ki je sprejel odločitev, bo rekel bodisi "Ta možnost se mi je zdela topla" ali "Sodelovanje z njim sem čutila kot hladno." In tu se zame razprava konča.
Zaupam ženskam, ki zaupajo svojim občutkom.
Prirejeno po Glennon Doyle iz knjige Neukrotljiva