Tudi sama sem nekoč zavidala ljudem, ki so bili srečni in so se imeli radi. A danes razumem, da je to bil samo odraz moje notranje stiske.
Moram priznati, da me je na začetku moje poti ob pogledu na ljudi, ki so se imeli radi, pogosto oblila zavist.
Zalotila sem se, kako jih mrko gledam.
Ko sovražni do sebe in svojega življenja pridemo v stik z ljudmi, ki jih kar razganja od veselja, da so živi, in so srečni v svoji koži, najprej pomislimo, da bi jih kar pokončali. Morda zveni malo pretirano, a veste, kaj mislim.
Zamerila sem jim, da so svoje odločitve lahko sprejemali po občutku, glede na to, kar se jim je zdelo prijetneje - kot da je to tako preprosto.
Potem pa me je prešinilo: morda pa je tako preprosto. Morda pa smo se preostali tega lotevali po težji poti.
Spoznala sem, da sem do takrat ubirala daljše poti do dobrega počutja. Ljudje, ki so imeli radi sami sebe, so ubirali bližnjico. Namesto da bi, kot jaz, srečo lovili, so jo oni izbrali.
Še sanjalo se mi ni, kaj bi me osrečilo in nisem poznala svojega poslanstva. Toda zdaj poznam resnico: na poti do sreče in poslanstva ne moremo sprejeti napačne odločitve, ker ne gre zgolj za eno stvar. Odkritje sreče in poslanstva je povezano z vsemi odločitvami, ki jih sprejemamo, z vsem, kar se odločimo početi.
Sama sem sprva menila, da me bo osrečilo delo fotomodela. Sčasoma sem ugotovila, da to ni zame in se odpravila na študijem filozofije. Tudi to ni bila prava izbira zame in šolanje sem prekinila.
Tako sem se skozi leta preizkušala v različnih vlogah; od profesionalne športnice do vloge mame. Veliko sem se posvečala sebi in nemalokrat sem ugotovila, da nekaj ni zame.
Pa vendar me je vsaka izkušnja pripeljala do tega, kar sem danes. Zaradi kariere fotomodela sem postala sproščena pred kamerami in množico ljudi, pred katerimi sedaj preživljam velik del svoje kariere. Profesionalni šport me je spodbudil, da sem se soočila s svojimi notranjimi demoni. Ko sem postala mama, sem začela sprejemati darove, ki jih skrivam v sebi.
Vse poti so me vodile tam, kjer sem danes. Danes lahko rečem, da se imam rada. Da živim svoje poslanstvo in sledim svojemu klicu. Predvsem pa več ne zavidam ljudem, ki se imajo radi, saj sem postala ena izmed njih.
Prirejeno po: Teal Swan - Sence pred zoro
- Preberite si še: Vem, da obstaja nekdo, ki mora danes slišati te besede
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
