"Zdravniške zbornice ne gane dejstvo, da je za psihološko pomoč v Sloveniji treba čakati tudi do pet let."

V preteklem tednu je Državni zbor sprejel Zakon o psihoterapiji, katerega sprejem je Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) ves čas svojega delovanja aktivno podpirala. Zaradi tega si je pred dnevi prislužila javno kritiko Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), ki trdi, da nekateri člani ZOPS ne podpirajo stališč zveze glede zakona o psihoterapiji. Po navedbah zbornice naj bi bilo takšnih sedem od skupno 45 članov ZOPS.

Zdravniška zbornica zanemarja ključna dejstva

V ZOPS odgovarjajo, da zbornica s svojim sporočilom zanemarja več pomembnih dejstev:

• Sodelovanje stroke: ZZS kot glavni razlog proti zakonu navaja, da pri njegovem nastajanju ni sodelovala stroka. Ob tem zamolči dejstvo, da so njihovi strokovnjaki s področij psihiatrije in klinične psihologije sodelovali pri pripravi zakona in še maja letos z delovno skupino dosegli uskladitev večine ključnih stališč. Kljub temu je zbornica pozneje dogovore zanikala in od njih odstopila – o tem obstajajo pisni dokazi.

• Dolge čakalne dobe in brezbrižnost do pacientov: Zbornice, kot opozarjajo v ZOPS, ne gane dejstvo, da je za psihološko pomoč v Sloveniji treba čakati tudi do pet let, otroci pa pogosto več kot leto dni. Namesto da bi opozarjala na alarmantno stanje, zbornica nasprotuje novim rešitvam, ki bi pacientom lahko pomagale. Ob tem pa molči o nasilju nad pacienti v nekaterih psihiatričnih ustanovah, o eni najvišjih stopenj medikamentoznega zdravljenja v Evropi in o približno 4.000 pacientih, ki so že več let hospitalizirani na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in socialno-varstvenih zavodov.

• Očitek o nestrokovnosti psihoterapije: ZZS psihoterapiji očita, da nima znanstvenih temeljev, a hkrati v lastnem kurikulumu predvideva le 160 ur izobraževanja o psihoterapiji, medtem ko zakon zahteva 7.500 ur izobraževanja in najmanj 3.500 ur psihoterapije. Kljub temu si zbornica lasti monopol nad izvajanjem psihoterapije in letno opravi približno 250.000 psihoterapevtskih storitev, vrednih skoraj 20 milijonov evrov. Ob tem trdi, da za nove kadre ni denarja, čeprav zakon predvideva vzpostavitev 20 timov v prvem in 40 v drugem letu z letnim proračunom 2,7 milijona evrov.

• Izredni strokovni nadzori: Zbornica nasprotuje tudi zakonu o kakovosti v zdravstvu, ki ji je odvzel pravico do izrednih strokovnih nadzorov. V letu 2022 je zbornica opravila 121 nadzorov, pri čemer ni bila ugotovljena niti ena napaka zdravnika. V ZOPS opozarjajo, da zbornica pogosto krivdo prelaga na medicinske sestre ali druge zdravstvene delavce ter da ne priznava lastnih napak.

• Neenotnost društev pacientov: Zbornica se sklicuje na razhajanja med društvi pacientov, vendar je po navedbah ZOPS do teh zaključkov prišla na nepregleden način – z ugotavljanjem stališč na posvetih, na katerih pogosto niso sodelovali pooblaščeni predstavniki društev. V ZOPS poudarjajo, da so o zakonu razpravljali po demokratični poti, preko več delovnih teles, ter o svojih stališčih redno obveščali javnost in vse deležnike.

Zveza pacientov poziva k dialogu

V ZOPS so razočarani nad tonom in vsebino odziva ZZS, še posebej ob dejstvu, da so z Zdravniško zbornico 4. januarja 2023 podpisali Izjavo o sodelovanju, v prepričanju, da so spremembe v zdravstvenem sistemu mogoče le z dialogom, dogovarjanjem in spoštovanjem.

»Enoten glas pacientov« – slogan zveze, po njihovem mnenju, ZZS zdaj ogroža, saj s svojim nastopom poskuša vnesti razdor med paciente.

ZOPS poudarja, da številni zdravniki, člani ZZS, prav tako menijo, da je sprejem zakona o psihoterapiji nujen, čeprav to doslej ni bilo predstavljeno javnosti. Po njihovem mnenju dvajsetletno zavlačevanje sprejema zakona služi predvsem zaščiti nedotakljivosti ene od strok na področju duševnega zdravja – na račun pacientov in njihovega dostopa do pomoči.

Štefanija Zlobec, predsednica
Franci Gerbec, podpredsednik
Alenka Kosec, podpredsednica
Gregor Cuzak, generalni sekretar

Zveza organizacij pacientov Slovenije, Ljubljana, 26. oktober 2025

Poglejte si tudi: 

Novo na Metroplay: Generacija Z v oglaševanju brez filtra:“Kot generacija nismo navajeni slovenskega jezika, ker slovenščina ne živi tam, kjer živimo mi!”