Na dan zemlje po navadi razmišljamo o tem, da bi večkrat morali sesti na kolo kot v avto, o skorajda izumrlih živalskih in rastlinskih vrstah, taljenju ledenikov … zadnje čase pa tudi o življenju brez odpadkov.
Ko sem se znašla v navdihujočem ateljeju s tremi oblikovalci, ki so mi odprli nova obzorja doživljanja oblačenja, mode, materialov in v vsem skupaj tudi življenja, pa sem dojela še eno dimenzijo – krožni dizajn. Oblačila z zgodbo, v izdelavi katerih ni odpadkov – še več – teh oblačil se ne zavrže, temveč se jih spremeni, ko se jih naveličamo.
Krožni dizajn ne pozna ostankov, temveč viške. To, kar Tini pri oblikovanju oblačil ne služi več, uporabi Živa in iz majhnih krpic izdela čudovita vilinska bitja, ki sta jih poimenovali Esence in jih je Saša postavil na gugalnice iz naplavin, in prav te broške, verižice ali drugačen nakit dajo piko na i, še več življenja, oblačilom Things I Miss. Kroženje pa gre še naprej: »Strankam svetujemo, da nam svoje oblačilo prinesejo nazaj, ko se naveličajo določenega kroja, da ga spremenimo in tako naredimo nekaj novega, svežega, ki jim bo v drugačni obliki spet v veselje.«
Iz plenic v krilo
Ob vsem razkošju, ki ga ponujajo navadne pleničke – čista gaza, sem morala narediti pomladansko čistko v svoji glavi, da počasi dojemam vse, kar sem slišala in doživela na sončno nedeljsko dopoldne s tremi izvrstnimi slovenskimi oblikovalci, katerih zgodbe so se prepletle, ko je Tina Princ hotela svoji kolekciji Things I Miss dodati piko na i. Nastale so Dorimu Esence Žive Voga in Saše Rojaka – mala vilinska bitjeca, ki krasijo Tinino kolekcijo, nastopajo pa lahko tudi samostojno.
Tina Princ (Things I Miss), Saša Rojak in Živa Voga (Dorimu) so oživeli plenice ter jim dali povsem novo vlogo.
Oblikovalka oblačil Tina Princ se nikakor ni mogla posloviti od plenic, ko je nehala povijati svojo hči, saj je gaza tako nežna, svojstvena, surova in hkrati mehka, vsekakor pa prvinska, da jo je začela raziskovati. Z njo ustvarjati. Ko so pleničke nehali uporabljati za prvotne namene pri dojenčici, so le-te ostale – nadomestile so brisače in kuhinjske krpe. »Pa povštrček za hčerko. In vrečke za na pot. Še vedno so naša kozmetika in druge drobnarije pospravljene v vrečke iz plenic, ko potujemo,« se nasmehne Tina, ki jo je material, iz katerega so izdelane plenice – torej gaza – tako prevzel, da ga je raziskala do najtanjšega vlakna. Ugotovila je, da različni ponudniki gaze ponujajo zelo različno kakovost, tudi ko gre za ekološke pridelovalce. In v Nemčiji našla podjetje, ki mu lahko resnično zaupa. Potem je iskala čim bolj naravne barve. In jih našla. »Barvam ročno in v resnici nikoli ne vem, kakšen bo končen izdelek; kje bo barva intenzivnejša in kje skorajda nevidna.«
Prvinska siva
V kreacijah Things I Miss najdemo neštevno odtenkov sive. Sivi so tudi lasje njene ustanoviteljice. Pristajajo ji, tako kot njena siva obleka iz gaze in njen zaščitni znak – velik sivi šal, prav tako iz gaze. »Zakaj siva?« me zanima. »Ker je tako prvinska, zemeljska,« pove Tina. Je kot kamen. In tudi v kamnu ni le ene sive.« Prvinska siva, prvinski material – vse grobo, a nežno hkrati. Vse nedoločeno, a še kako določeno. Vse iste barve, a še kako živo, ko se znajde na živem bitju. Razmišljam o tem, kako ženske nosijo gazo, obarvano v sivo. Kako jo znajo nositi, kako svobodne so – ja, tako svobodne, da jim še las ni treba barvati!
Esence so zadnja stopnja oblikovanja posebnih oblačil, ki jim ne dajo le pike na i, temveč dopolnijo celoto in jo oživijo.
In potem so tu še esence, ki tem dihajočim oblačilom vdihnejo še več življenja. Majhna vilinska bitjeca, oblečena v sivo gazo. Tim Dorimu jih izdeluje iz viškov, ki v ateljeju Things I Miss ostanejo pri procesu kreiranja po šivanju. »Kar nisem jih mogla zavreči; pospravljala sem jih v škatlo,« pravi Tina. In ko je med Tino, Živo in Sašo vzplamtela še zadnja iskrica, ki je sklenila njihove roke v roke sodelavcev (že prej so dela drug drugega spremljali in kupovali izdelke drug od drugega ter medsebojno gojili globoko spoštovanje), so se Živi ob škatli 'koščkov blaga' zasvetile oči. »»Že prej sem delala z bombažem in naravnimi materiali, a gaza je povsem drugačen material. Bila je velik izziv, da sem izdelala vilinčke, ki se ne parajo, razpadejo (tukaj mislim le gazo, torej njihove obleke – same figurice so takšne kot so in niso bile vprašljive) … in uspelo mi je! Poleg tega sem si končno izpolnila še dve želji – po barvno enotnem vilinskem bitju. S Sašo pri oblikovanju uporabljava veliko barv, najina bitja so zelo mavrična, a želela sem si tudi enobarvnega in Esence so točno to, o čemer sem sanjala. Zelo prvinske, zemeljske. Večina jih ima tudi sive lase – torej so cele sive, nekatere od njih pa imajo bele lase; tudi tega sem si že dolgo želela, a ker nisem želela ustvariti bitja, ki bi spominjal na angele, takšno še ni nastalo … Dokler ni prišla Tina s sivo gazo) … Ustvarjalnost se je prepletla, Saša je nekatere esence postavil na gugalnice iz naplavin, ki jih poleti nabere na Hvaru. »Kroženje materialov se dogaja tudi tu,« se nasmehneta Živa in Saša, ki na začetku svoje ustvarjalne poti še nista razmišljala o krožnem dizajnu, a ker sta v naplavinah, ki domačinom ne služijo več, videla svoje skulpture ali domove oz. scene za svoja vilinska bitja, sta jih začela nabirati, Saša pa za vsako vilinsko bitje najde takšen košček, ki najbolj ustreza določenemu bitjecu. S čim manj poustvarjanja: »Ohraniti želim čim bolj takšne, kot jih je ustvarila narava.«
Prvinskost izdelkov se kaže tudi v kokonih, ki gnezdijo v Tininem ateljeju, v njih pa se odlično počutijo kreacije Things I Miss. »Na obešalnikih se raztegnejo in izgubijo obliko,« opozarja Tina.
Ko obleka zaživi
Things I Miss so oblačila iz ekološke gaze (iz katere izdelujejo plenice). Nenavadno lahkotna, zračna, božajoča, živa; tako kot tisti, ki si jih drznejo nositi.
Najverjetneje vsaka obleka zaživi, ko jo obleče njen lastnik. Tako ali drugače. A zdi se, da oblačila blagovne znamke Things I Miss oblečejo pravi ljudje – tisti, ki začutijo surovo, a hkrati božajočo moč gaze, tisti, ki jih pritegnejo Tinini kroji, ki prav vsak dan omogočajo drugačno nošnjo oblačila in nakita Dorimu esenc. Neskončno zračni, mehki, nagubani, prilagodljivi. Tako zelo posebni. Tina govori o svojih strankah, ki so spraznile omaro, stara oblačila odpeljale na Karitas ter jo opremile z njenimi sivimi kreacijami ter povedale, da so končno zaživele. O poslovni, do zadnje pičice polikani ženski, ki si je izpolnila sanje o svobodi, ko je oblekla oblačilo iz gaze. Poslušala sem zgodbe ljudi, ki so odvrgli stare lupine ter se odeli ne le v moč gaze, temveč v svojo moč, svojo svobodo. Gaza pač ni za vsakogar, in Things I Miss je vsekakor za močne ljudi. »Boli me, ko pomislim, da bi jo enkrat zavrgli. Vsaki stranki povem, naj z oblačilom, ki se ga naveliča, pride nazaj, da ji bomo naredili nekaj novega. Želim, da je gaza neumrljiva. Tako posebna je, močna, dolgo življenjsko dobo ima in iz nje lahko nastane marsikaj,« pravi Tina.
Sledite jim lahko tudi na facebooku: Things I Miss
ter www.dorimu.com
Foto: Saša Rojak, Živa Voga, Matic Bajželj
Tekst: Petra Arula
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
