Hej, lepa ptica, golobica, boš zmogla spet krila razpreti in poleteti?
Hej, golobica, lepa ptica,
še znaš leteti?
S krili zamahovati in globoko s pljuči vdihovati?
Ter še glasneje izdihovati.
Kaj pa kot mačka se pretegovati?
Se usločiti, valoviti in
z medenico čutno krožiti.
Tvojo skledo z energijo napolniti,
da boš sebe in druge zmogla spet pojiti.
Kaj pa tvoje prsi?
Kaj tam se pretaka?
Veselje ali žalost?
Vedi, da si voda, ki zmeraj najde pot.
Nisi kot skala, ki tam se je vkopala.
Zato premakni boke čutno naprej in nazaj,
nato na eno in drugo stran.
Naredi cel krog.
Kot Luna, ki z vrha te gleda.
Nisi sama.
Počele so to že pred tabo.
Boginje, Tigrice in Kleopatre.
Častile vse, kar je samo naše.
Polne kelihe in kipeče čaše.
Oh, prednice naše.
Zato poskusi še enkrat.
Poišči dragulj,
ki v tebi so ga pustile,
da bi pred drugimi ga zakrile.
Čuva te in pazi nate,
ti daje moč in pogum.
Skrbno in predano,
zato predrami svojo senzualnost zaspano,
dvigni tisto energijo vzvalovano.
Naj boki tvoji čutno se vrtijo in prsi prosto valovijo,
da skrivnosti med seboj stkane,
dobro bodo varovane
in tudi v prihodnje še naprej iskane.
Hej, lepa ptica, golobica,
boš zmogla spet krila razpreti in poleteti?
In nato samo leteti. Leteti.
Z Ljubeznijo, Irena
- Poglejte si še: Poletni solsticij – vrhunec energije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
