Ne tisti, ki prejema, pač pa tisti, ki daje, je najbolj blagoslovljen.
Mlad študent se je sprehajal s svojim učiteljem. Ko sta hodila mimo polj, sta zagledala stare in umazane čevlje, za katere sta sklepala, da pripadajo revnemu kmetu, ki je delal v bližini.
Študent je dobil idejo: »Dajva se malo pošaliti s kmetom. Vzemiva mu čevlje, se skrijva za grmovje in opazujva, kako se bo odzval, ko jih bo iskal.«
Učitelj mu je odgovoril: »Mladenič, nikoli se ne smeš šaliti na račun tujih težav in revščine. Ker si premožen, si lahko privoščiš veliko večje zadovoljstvo od tega. Daj mu denar v vsak čevelj, potem pa se bova skrila in opazovala njegov odziv.«
Študent je to storil, nato pa sta se skrila za bližnji grm.
Ko je kmet končal delo na njivi, se je vrnil na mesto, kjer je pustil svoj plašč in stare čevlje.
Ko se je začel obuvati, je začutil, da je nekaj v čevlju. Sprva je pomislil, da je vanj padel list z drevesa, nato pa je odkril bankovec. Začudeno ga je pogledal, se ozrl okoli sebe in ga še enkrat preučil. Obračal se je na vse strani, vendar ni videl nikogar.
Denar je spravil v žep in obul še drugi čevelj. Njegovo presenečenje je bilo še večje, saj je tudi v njem našel bankovec.
Preplavila so ga čustva. Padel je na kolena, dvignil pogled proti nebu in se glasno zahvaljeval. Govoril je o svoji bolni in nemočni ženi, o lačnih otrocih ter se v solzah zahvaljeval nevidni roki, ki mu je poslala denar in rešila njegovo družino.
Študent je bil globoko ganjen, v očeh so se mu nabrale solze.
Učitelj ga je vprašal: »Bi bil srečnejši, če bi se s kmetom pošalil, kakor si želel?«
Študent mu je odgovoril: »Naučili ste me lekcije, ki je ne bom nikoli pozabil. Zdaj zares razumem, da je najbolj blagoslovljen tisti, ki daje.«
vir: atma.hr
