Zgodba s Slovenskega Javornika dokazuje, da so med nami še vedno dobri ljudje.
V času, ko se zdi, da svet postaja vse bolj hladen in hiter, nas majhna dejanja sočutja spomnijo, kaj pomeni biti človek. To je kratka zgodba o očetu, ki se je vrnil z avtobusnega potovanja, in o peku, ki mu je pokazal, da toplina še obstaja – čeprav v najbolj preprostih trenutkih. Objavil jo je Ahmed Pasic na svojem Facebook profilu.
"Oče je šel v ponedeljek z avtobusom v Bosno in danes je prišel nazaj.
Ko sva se objela, mi je pokazal dežnik in rekel: “Veš, kaj se je zgodilo?”
Čutil sem, da bo nekaj lepega. “Kaj se je zgodilo?” sem ga vprašal.
“Avtobus je ustavil na Slovenskem Javorniku in preden sem odšel domov, sem najprej stopil do pekarne. Kupil sem nekaj kruha in pek me je vprašal, če imam dežnik, saj je deževalo. Nimam, sem mu rekel. Takoj je skočil in mi prinesel svoj dežnik. Zahvalil sem se mu, potem pa me je še vprašal, če me lahko pelje domov, ampak tega nisem mogel sprejeti, saj živim blizu.”
Ko mi je povedal zgodbo, sem odšel do pekarne, se jim najbolj iskreno zahvalil in jim vrnil dežnik. Pekarna na Slovenskem Javorniku se je odprla pred nekaj leti v dolgo let zapuščenem poslovnem prostoru in ne samo, da je družina oživela nekdanjo trgovino, ampak so vsi zaposleni izjemno prijazni ter empatični.
Res je lep občutek, ko veš, da so med nami še vedno topli in solidarni ljudje.
Naj jih bo čim več."
Res je lep občutek, ko vidiš, da toplina in solidarnost še nista izginili iz sveta.
Morda ne moremo spremeniti vsega, a vsak od nas lahko podari svoj “dežnik” – prijazno besedo, nasmeh ali dejanje, ki drugemu polepša dan.
Naj bo ta zgodba opomnik, da človečnost ni nikoli iz mode.
Vir:
