Včasih se ne borimo z drugimi, ampak z lastnim odsevom...
Predstavljajte si psa, ki ga zaprejo v sobo, obdano z ogledali. Ko odpre oči, okoli sebe zagleda množico drugih psov. Prestraši se. Zarenči in pokaže zobe. V istem trenutku mu vsi psi vrnejo z enakim izrazom. Tudi oni renčijo in kažejo zobe.
Pes postane še bolj prestrašen. Začne divje tekati po prostoru, drugi psi pa počnejo enako. Bolj ko beži, bolj se mu zdi, da ga obkroža množica sovražnikov.
Na koncu se od izčrpanosti zgrudi.
Kaj nam želi povedati ta zgodba?
Gre za staro metaforo, ki nas opominja, da v odnose pogosto prinašamo svoj notranji svet. Če smo napeti, prestrašeni ali nezaupljivi, lahko nevede tudi druge nagovarjamo skozi ta občutja. Naš ton glasu, obrazna mimika in drža pogosto vplivajo na to, kako se bodo odzvali ljudje okoli nas.
Psihologija temu pravi tudi čustvena nalezljivost. Raziskave kažejo, da se čustva med ljudmi hitro prenašajo. Nasmeh pogosto rodi nasmeh, miren človek lahko pomiri napeto situacijo, jeza pa lahko sproži še več jeze.
Vendar drugi niso vedno le ogledalo
Čeprav je zgodba lepa, je pomembno dodati še drugo plat. Ni vsak neprijeten odziv odsev našega notranjega sveta.
Včasih je nekdo res nesramen. Včasih je človek res manipulativen. Včasih je v stiski, pod stresom ali nosi svoje rane. Zato bi bilo krivično trditi, da smo za vse odnose odgovorni sami.
Veliko bolj uporabno vprašanje je: Kako se bom jaz odzval na to, kar se dogaja? Na to imamo vedno vsaj nekaj vpliva.
Prijaznost pogosto spremeni dinamiko
Predstavljajte si, da bi pes v zgodbi namesto renčanja enkrat zamahal z repom. Tudi vsi drugi psi bi zamahali z repom. Podobno se dogaja tudi med ljudmi.
Ko nekdo pristopi mirno, spoštljivo in z odprtostjo, pogosto sproži enak odziv pri sogovorniku. Ne vedno, vendar precej pogosteje, kot si mislimo.
Prijaznost je pogosto eden najučinkovitejših načinov, da prekinemo začaran krog obrambnih odzivov.
Največja sprememba se začne pri nas
Saj to že veste; ne moremo nadzorovati vedenja drugih ljudi, lahko pa opazujemo svoje.
Ali v odnos vstopamo z nezaupanjem? Ali že vnaprej pričakujemo zavrnitev?
Ali sogovornika poslušamo ali se zgolj ves čas pripravljamo na obrambo?
Včasih majhna sprememba v našem odzivu spremeni celoten potek pogovora. In čeprav drugi ljudje niso vedno naše ogledalo, nas lahko vsak odnos nekaj nauči tudi o nas samih.
