Švica za mnoge velja za sanjsko državo – čisto, urejeno, bogato in varno. A tujec, ki je tam preživel več let in se po desetletju vrnil, je svoje izkušnje opisal brez olepševanja.
»V Švici sem živel in delal več let, nato pa sem se po desetih letih vrnil. Zdaj imam dovolj razdalje, da vidim stvari bolj trezno – s hvaležnostjo, a tudi z zavedanjem, da ima popolnost svojo ceno.
Kaj imam rad pri Švici:
To je civilizirana, izobražena in kulturna družba. Vse je mirno, urejeno, čisto. Gre za bogato, a socialno naravnano državo, kjer se prebivalci počutijo varno.
Skoraj vsak Švicar govori več jezikov. Vse je premišljeno, razkošno v primerjavi z drugimi državami in deluje z neverjetno natančnostjo.
Narava je ključni del življenja – ljudje preživijo veliko časa na prostem, tudi tisti, ki živijo v mestih. Javni prevoz deluje brezhibno in vas lahko odpelje prav povsod. Čeprav je država majhna, ima ogromen vpliv. Od univerz in znanstvenih raziskav do športa in socialnih politik – vse je na svetovni ravni. Družba je dovolj premožna, da skoraj vsakomur omogoča udoben standard življenja.
A obstaja tudi druga plat – tista, o kateri tujci pogosto spregovorijo šele, ko se odselijo.
Popolnost ima svojo ceno.
Vzpostavitev tako urejenega sistema pomeni, da obstaja ogromno pravil – in teh se vsi dosledno držijo. Švicarji so pri tem strogi, celo nepopustljivi. Če narediš kaj po svoje, te lahko sosed prijavi, ker “tako pač ne gre”. Zunanji mir včasih skriva notranji pritisk – občutek, da moraš biti brezhiben, tih in skladen.
Sčasoma se vsi prilagodijo, a če imaš bolj samosvojo osebnost, lahko občutiš utesnjenost, celo osamljenost.
A kljub vsemu: cenim njihov model družbe. Razumem ga bolje kot nekoč in vem, da ga bom še večkrat želel doživeti. Švica je, kljub svoji hladni popolnosti, še vedno ena najbolj čarobnih držav, kar sem jih kdaj obiskal.«
Vir: quora.com
