3 življenjske modrosti Arturja Schopenhauerja

3. 8. 2024
3 življenjske modrosti Arturja Schopenhauerja (foto: Profimedia)
Profimedia

Arthur Schopenhauer je eno najslavnejših imen filozofije, poznan pa je kot utemeljitelj t.i. metafizičnega pesimizma.

Arthur Schopenhauer je nemški filozof, ki je deloval v 19. stoletju. Študiral je filozofijo in naravoslovje v Berlinu in Göttingenu ter bil nekaj časa zasebni docent na Univerzi v Berlinu. Bil je oster nasprotnik postkantovskih filozofov, v spominu pa je ostal tudi njegov spor s Heglom. Je utemeljitelj metafizičnega pesimizma – verjel je, da samo umetnost lahko umiri voljo, predvsem pa glasba, ki jo je imel za najvišjo med zvrstmi umetnosti.

To so 3 modrosti, ki lahko še danes služijo kot vodilo srečnega življenja.

1. "Težko je najti srečo v sebi, nemogoče pa jo je najti kjerkoli drugje."

S to izjavo Schopenhauer poudarja, da se prava sreča nahaja znotraj nas in da nam ni treba iskati zunanje spodbude, da bi jo našli. Vendar to vključuje duševno ravnovesje, notranji mir in sposobnost zadovoljstva s samim seboj. Iskanje sreče v sebi ni lahka naloga in zahteva introspekcijo, razumevanje lastnih želja in potreb ter premagovanje lastnih notranjih konfliktov.

2. "Ljubosumje se vedno rodi z ljubeznijo, vendar z njo ne umre vedno."

Ljubezen in ljubosumje sta v človeških odnosih pogosto povezana. Ta izjava poudarja trajnost nekaterih čustvenih reakcij. Ljubosumje kot močno čustvo ima lahko globlji vpliv in se lahko zadrži še dolgo po tem, ko prvotne ljubezni ni več, ter pusti sledi na osebi, ki jo je izkusila.

V Grčiji zaradi močnega vetra umrla turista

3. "Kar nas najhitreje osreči, je vedrina uma. Ta lastnost je sama sebi nagrada. Zato je treba vrlino razvijanja vedrine v sebi postaviti pred vse težnje."

Mirnost uma ni le sredstvo za srečo, ampak nagrada sama po sebi. To stanje človeku omogoča uživanje v vsakodnevnih izkušnjah ne glede na zunanje okoliščine ter prinaša občutek notranje izpolnjenosti in zadovoljstva. Razvijanje vedrine uma lahko vključuje različne prakse, kot so meditacija, čuječnost, telesna dejavnost, zdravi odnosi, ustvarjalnost, pa tudi pozitivno razmišljanje. Ključno je prepoznati in negovati tiste aktivnosti in odnose, ki prispevajo k notranjemu miru in zadovoljstvu.

Vir: Sensa.story.hr