Oče je prva moška figura v življenju deklice. Od njega se uči, kakšna je njena vrednost, ali si zasluži spoštovanje in ali je varna v odnosu. Če te varnosti in ljubezni ni, v odraslost pogosto vstopa z ranami, ki jih pozneje nezavedno prenaša v odnose, delo in pogled nase. Spodaj je pet pogostih značilnosti, ki se lahko razvijejo pri ženskah, ki od očeta niso dobile dovolj ljubezni.
1. Nenehno iščejo potrditev
Če očetova ljubezen ni bila stalna ali dovolj jasna, bo odrasla ženska pogosto dvomila vase. V sebi nosi občutek, da nikoli ni dovolj dobra, zato zunaj sebe išče potrditev. To se lahko kaže v pretirani potrebi po pohvali v partnerstvu, pri delu ali med prijatelji.
2. Težko zaupajo moškim
Ko je osnovna vez z očetom ranjena, se v ženski pogosto porodi nezaupanje do moških. Tudi če si želi ljubečega odnosa, jo globoko v sebi spremlja strah, da bo znova zavrnjena ali izdana. To nezaupanje se lahko pokaže v pretirani previdnosti, ljubosumju ali v tem, da se moškim sploh ne dovoli približati.
- Preberite si še: 8 lastnosti hčerk, ki so jih zapustili očetje
3. Privlačijo jih nedosegljivi partnerji
Velikokrat se zgodi, da ženska nezavedno išče očetov vzorec v odraslih odnosih. Če je bil oče čustveno oddaljen ali nedosegljiv, jo bodo privlačili prav taki moški. V tem ponavlja staro bolečino, kot bi skušala znova in znova popraviti zgodbo, ki se je začela v otroštvu.
4. Imajo težave s samospoštovanjem
Ljubezen očeta je ključna za občutek lastne vrednosti. Brez nje se lahko razvije tiha notranja kritika, ki ves čas prinaša občutke manjvrednosti. Ženska se lahko pretirano razdaja, dela vse za druge, a sama sebe postavlja na zadnje mesto. Globoko v sebi verjame, da si ne zasluži nege in pozornosti.
5. Strah jih je zapuščenosti
Ko v otroštvu ni bilo varnosti, se odrasla ženska močno boji zapustitve. To se lahko kaže v pretirani navezanosti na partnerja, v težki ločitvi od bližnjih ali v stalni napetosti, da bo ostala sama. Strah pred zapuščenostjo jo sili, da se drži odnosov, tudi če niso zdravi.
Pot k celjenju
Čeprav so te rane globoke, niso dokončne. Ko ženska prepozna, od kod prihajajo njeni vzorci, lahko začne proces zdravljenja. To pomeni učenje samospoštovanja, postavljanje meja, pa tudi odpuščanje – sebi in očetu. Najpomembnejše pa je spoznanje, da ima danes možnost ustvariti drugačne odnose, kjer ne bo več živela iz pomanjkanja, ampak iz ljubezni.
