Duševna stiska se ne izraža vedno na glas. Pogosto se skriva za nasmehi, tišino in "vse je v redu". Prepoznavanje subtilnih znakov stiske pri drugih je izraz človeške bližine in sočutja. Morda lahko prav s svojo prisotnostjo pomagate nekomu, ki sam ne zmore več.
1. Nenadne spremembe v vedenju ali razpoloženju
Oseba, ki je bila prej odprta in družabna, se lahko nenadoma umakne vase, postane zadržana ali razdražljiva. Morda izgubi zanimanje za stvari, ki so ji prej veliko pomenile, ali začne pretirano delati, kot da bi želela nekaj utišati v sebi. Takšne spremembe niso vedno le trenutna slaba volja – pogosto so klic po pomoči.
2. Telesni znaki brez jasnega vzroka
Duševna stiska se pogosto izrazi skozi telo. Ponavljajoči se glavoboli, težave s spanjem, prebavne motnje ali kronična utrujenost so lahko posledica notranjega neravnovesja. Ko telo ne najde besed, začne govoriti skozi simptome.
3. Občutek brezupa ali izguba smisla
Ko nekdo pogosto govori o tem, da “ni več smisla”, da je “vse zaman” ali da se počuti kot breme, je to resen znak. Morda ne išče rešitev, ampak le nekoga, ki bo poslušal brez sodbe. V takšnih trenutkih je najpomembneje biti z njim – prisotno in sočutno.
4. Pretirano zanemarjanje ali pretirana kontrola
Spremembe v videzu, prehranjevalnih navadah ali rutini – bodisi popolno zanemarjanje sebe bodisi pretirana kontrola nad vsem – so lahko izraz notranje stiske. Kadar oseba izgubi stik s sabo, se to pogosto kaže navzven kot neurejenost ali obsesivna potreba po nadzoru.
5. Izrazi tesnobe, krivde ali strahu
Stalna napetost, pretirana skrb za prihodnost, občutki krivde za stvari, ki niso pod nadzorom posameznika – vse to so notranji vetrovi, ki dušo ženejo v nemir. Če nekdo pogosto pravi, da se boji, da "ni dovolj dober" ali da "vedno vse pokvari", potrebuje razumevanje, ne nasvetov.
Kako lahko pomagate?
Največ, kar lahko ponudite, je vaša prisotnost. Ne potrebujete velikih besed, temveč odprto srce. Vprašajte: “Kako si resnično?” Poslušajte brez prekinjanja. Ponudite bližino. In če se zdi, da oseba tone globlje, jo nežno spodbudite, naj poišče strokovno pomoč. To ni znak šibkosti, temveč poguma.
Vsak od nas je bil kdaj v temi. Pomagajmo si najti luč.
