Nekateri ljudje so pri dvajsetih izjemno zreli, drugi pa tudi pri petdesetih še vedno reagirajo kot užaljen otrok, ki ne zna prenesti frustracije, odgovornosti ali drugačnega mnenja.
Čustvena nezrelost se pogosto ne kaže na očiten način. Čustveno nezreli ljudje imajo lahko uspešno kariero, družino ali samozavesten nastop, a v odnosih hitro postane jasno, da se z notranjimi občutki še vedno soočajo zelo otroško.
Psihologi poudarjajo, da čustvena zrelost pomeni sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoje vedenje, uravnavanja čustev in spoštljivega odnosa do drugih – tudi takrat, ko stvari niso po naše.
To so štirje pogosti znaki, da se nekdo vede kot ranjen ali razvajen otrok:
1. Vedno morajo biti oni žrtev
Eden najpogostejših znakov čustvene nezrelosti je nezmožnost prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja. Takšni ljudje imajo skoraj vedno občutek, da so oni tisti, ki jim drugi delajo krivico.
Če pride do konflikta, bodo krivi partner, družina, sodelavci, družba ali nepravični ljudje. Redko se vprašajo, kakšen delež odgovornosti nosijo sami.
Podobno kot majhen otrok tudi čustveno nezrela odrasla oseba težko prenese občutek krivde ali napake. Zato pogosto išče zunanje krivce, namesto da bi se iskreno soočila sama s sabo.
Takšni ljudje pogosto uporabljajo stavke:
- "Vedno me vsi napadajo."
- "Nihče me ne razume."
- "Zaradi tebe sem takšen."
Razlika med odraslim človekom in čustveno nezrelim človekom ni v tem, da prvi nikoli ne naredi napake, ampak v tem, da jo zna priznati.
2. Ne znajo obvladovati svojih čustev
Majhen otrok težko uravnava frustracijo, jezo ali razočaranje – in podobno velja za čustveno nezrele odrasle.
Ko ne dobijo, kar želijo, lahko postanejo pretirano užaljeni, dramatični, pasivno agresivni ali eksplozivni. Namesto pogovora uporabljajo tišino, manipulacijo, užaljenost ali čustvene izbruhe.
Nekateri kričijo. Drugi se zaprejo vase in kaznujejo okolico z molkom. Tretji igrajo žrtev, dokler jih drugi ne začnejo tolažiti.
V ozadju takšnega vedenja je pogosto slaba sposobnost soočanja z neprijetnimi občutki. Čustveno zrel človek sicer lahko občuti jezo ali bolečino, vendar zna o tem govoriti brez poniževanja, manipulacije ali čustvenega kaosa.
3. V odnosih pričakujejo, da se bo vse vrtelo okoli njih
Čustveno nezreli ljudje pogosto težko sprejmejo, da imajo tudi drugi potrebe, meje in notranji svet. Tako kot otrok pričakujejo, da bodo drugi prilagodili svoje vedenje njihovemu razpoloženju.
Radi so v središču pozornosti, težko prenašajo zavrnitev in pogosto pričakujejo, da bodo drugi ugibali njihove potrebe brez jasne komunikacije. Če se nekdo ne odzove tako, kot so si zamislili, se hitro počutijo zapostavljene ali neljubljene.
Takšni odnosi so lahko zelo naporni, saj se druga oseba pogosto znajde v vlogi "čustvenega starša" – nekoga, ki mora neprestano miriti, popravljati razpoloženje ali hoditi po prstih, da ne sproži novega konflikta.
4. Težko prenesejo "ne"
Eden najbolj jasnih znakov čustvene odraslosti je sposobnost sprejemanja frustracije. Življenje namreč ne gre vedno po naših željah. Čustveno nezrel človek pa besedo "ne" pogosto doživi skoraj kot osebni napad. Ne zna sprejeti zavrnitve, kritike ali omejitev brez pretirane reakcije.
Lahko postane užaljen, maščevalen, manipulativno prijazen ali začne povzročati občutek krivde.
Majhen otrok težko razume, da svet ni zgrajen okoli njegovih želja. In nekateri odrasli tega nikoli zares ne prerastejo.
Čustvena zrelost ni popolnost
Pomembno je poudariti, da se vsak človek včasih vede nezrelo. Vsi imamo trenutke, ko reagiramo iz ranjenosti, strahu ali ega. Razlika je predvsem v tem, ali smo svoje vedenje pripravljeni opaziti in prevzeti odgovornost zanj.
Čustvena zrelost ne pomeni, da nikoli ne jokamo, se ne jezimo ali ne naredimo napake. Pomeni pa, da se znamo ustaviti, pogledati vase in se vprašati:
- Zakaj sem reagiral tako?
- Kaj v meni je bilo sproženo?
- Kako lahko to izrazim bolj zdravo?
Prava odraslost se ne kaže v letih, statusu ali videzu, ampak v načinu, kako ravnamo s sabo in z drugimi ljudmi še posebej takrat, ko je težko.
