Ko se dan začne pod pritiski, ko se telo še pred zajtrkom znajde v načinu »boj ali beg«, ko glava brni od obveznosti – pogosto prav kortizol vodi celotno notranjo dinamiko.
Kortizol je hormon, ki nas ščiti, ko ga potrebujemo, toda ko ga je preveč in predolgo, začne podirati ravnovesje. Višji kronični kortizol ni le »stres«, temveč stanje, ki se v telesu izrazi zelo konkretno, subtilno in hkrati vztrajno.
Spodaj je pet najpogostejših znakov, da je raven kortizola pri vas morda previsoka.
1. imate težave s spanjem – zvečer ne morete zaspati, zjutraj pa ste izčrpani
Eden najpogostejših simptomov povišanega kortizola je razpadajoč ritem spanja. Doživlja ga veliko ljudi: utrujenost ves dan, nato pa nenadna budnost ob polnoči ali ob treh zjutraj. Kortizol bi moral biti najvišji zjutraj in najnižji zvečer – ko se ritem obrne, telo ostane v stanju pripravljenosti, vi pa brez počitka.
2. nabirate maščobo okoli trebuha, čeprav ne jeste bistveno več
Kortizol ohranja energijo »za vsak primer«, zato spodbuja nalaganje maščobe prav okoli pasu. Tudi če se prehranjujete enako kot prej, se lahko telesna sestava neopazno spreminja. Pri nekaterih se poveča tudi želja po sladkem ali slanem – to je še en odziv telesa, ki išče hitro energijo za obrambo pred stresom.
3. opažate nihanje razpoloženja, razdražljivost ali občutek notranjega nemira
Ko je kortizol visok, je živčni sistem bolj odziven, občutki pa intenzivnejši. Morda niste depresivni ali anksiozni, a vseeno opazite manjšo toleranco, hitro vznemirjenje ali občutek, da »nekaj ni v ravnovesju«. To je subtilna, a zelo pogosta posledica preobremenjenih nadledvičnih žlez.
4. imunski sistem je šibkejši – pogosteje zbolevate ali se počasneje vračate k zdravju
Dolgotrajno povišan kortizol zavira imunski odziv. Telo je kot dom, ki ima odprta okna sredi zime – nemočno izgublja energijo, ki jo nujno potrebuje. Kašelj, prehlad ali izčrpanost zaradi manjših okužb se lahko pojavljajo pogosteje kot nekoč.
5. težko se osredotočite, imate »meglo v glavi« ali pozabljate drobne stvari
Kortizol neposredno vpliva na spomin in koncentracijo. Kadar ga je preveč, možgani ostanejo v načinu preživetja, ne v načinu ustvarjanja in jasnega razmišljanja. Pri nekaterih se pojavi zmedenost, pri drugih počasnost pri sprejemanju odločitev ali občutek, da um »ne sedi mirno«.
Kako si lahko pomagate
- upočasnite ritem dneva in si ustvarite jutranjo rutino, ki umiri živčni sistem
- poskrbite za vsaj nekaj minut dnevne tišine ali dihanja
- zmanjšajte spodbujevalce (kava, sladkor), ki dodatno dvigujejo kortizol
- uvedite redno gibanje, a ne pretiravajte – preveč intenzivni treningi ga lahko še povišajo
- poiščite ravnovesje med obveznostmi in počitkom, kolikor je v vašem življenju mogoče
Kortizol nas ščiti in nas dvigne, ko ga potrebujemo. Težava nastane, ko postane naš vsakdanji spremljevalec. Ko začnemo poslušati subtilne signale telesa, se počasi vračamo k mirnejšemu ritmu, ki ga telo prepozna kot varnega – šele takrat se lahko začne resnično uravnavanje hormonov, energije in počutja.
