Globoka nesreča v odnosu se pogosto pokaže v vedenjih, ki jih je zelo preprosto racionalizirati – in še lažje skriti. Prav takšni vzorci ljudi držijo v razmerjih, ki jih počasi, a vztrajno čustveno izčrpavajo in zavirajo njihovo rast.
Tukaj je sedem tihih vedenj, ki pogosto kažejo, da je nekdo v razmerju globoko nesrečen, vendar tega navzven ne pokaže.
Ves čas živite v mislih “če bi le”
Ne glede na to, ali imate te misli vi, vaš partner ali oba, je to slab znak, če je v ozadju vedno občutek, da bi bilo razmerje lahko dobro – če bi se le neka ključna stvar temeljno spremenila.
Seveda imajo vsa razmerja faze, ko stvari niso v najboljšem redu. A če odnos ves čas deluje, kot da ga je treba nenehno popravljati, je resnično zadovoljstvo vedno nekje daleč stran in ga nikoli ne dosežete.
Takrat eden ali oba začneta živeti v hipotetični prihodnosti, namesto v sedanjosti. In ko živite v “nekega dne bo”, se prava sreča težko zgodi.
Nimate občutka, da vas partner zares razume
Morda imate občutek, da ste ljubljeni samo pod določenimi pogoji. Ali pa se pred partnerjem ne kažete v celoti, temveč vzdržujete “masko”. To sčasoma duši čustveno bližino in v odnosu pusti občutek praznine – kot da partner v resnici ne bi ljubil vašega pravega jaza, če bi ga zares pokazali.
Morda skrivate pomemben del svoje osebnosti. Morda se prilagajate, da bi bil partner zadovoljen, ali se pretvarjate, da vas zanimajo stvari, ki vas sploh ne. Ali pa ste povsem vi – pa imate kljub temu občutek, da vas partner nikoli resnično ne “ujame”.
Takšna čustvena odtujenost lahko vodi v globoko osamljenost. In paradoks je, da se lahko v takem razmerju počutite še bolj sami, kot bi se, če bi bili samski.
Partner vas pogosteje izčrpa kot podpre
V vsakem odnosu so obdobja, ko eden daje več, drugi manj. Popolno ravnovesje ni realno in dobra razmerja se ne merijo s tehtnico.
A nekaj je drugo: občutek, da vas partner stalno izžema. Da ste ob njem bolj pogosto utrujeni, napeti, prazni ali razdraženi kot pa pomirjeni.
Če se zalotite, da potrebujete odmik od partnerja precej pogosteje, kot vam njegovo druženje prinaša oporo in olajšanje, je to pomemben znak. Morda je stvar rešljiva, a če je težko sploh ugotoviti, kaj je narobe, je možno, da je odnos s tem človekom preprosto bolj naporen, kot bi moral biti.
Drugim olepšujete resnico o partnerju
Morda prikrivate partnerjevo pitje. Morda lažete, kako se vede do drugih. Morda vas je sram priznati, kako pogosto se prepirata, ali pa zamolčite, da ima partner težave z igrami na srečo. Ali da ste izgubili zaupanje v njegovo zvestobo.
Če se pogosto zalotite, da o partnerju ustvarjate podobo, ki ni v skladu z resničnostjo, je to znak, da globoko v sebi veste, da ne dosega standardov, za katere veste, da bi jih moral.
Eno je, če kakšne podrobnosti ne želite deliti. Drugo pa je, če partnerja redno predstavljate kot nekoga, kar sploh ni – pred različnimi ljudmi, znova in znova. To pogosto pomeni, da v resnici niste ponosni, da ste z njim.
Bolj ste zavezani temu, kar bi lahko postal, kot temu, kar je
Morda že leta gradite prihodnost s partnerjem – a v tej prihodnosti nastopa drugačna različica njega. Fantazirate, da bo nekoč bolj ambiciozen, bolj prijazen ali bolj prisoten. Da bo postal odgovoren. Da bo “dojel” pomen zavezanosti.
To je ena večjih pasti: da se zavezujete potencialu, ne človeku.
Ključno vprašanje je preprosto: bi želeli biti s to osebo tudi, če bi ostala točno taka, kot je danes? Tukaj in zdaj?
Prepogosto se opravičujete za to, kdo ste
Če se morate partnerju pogosto opravičevati za svojo osebnost, svoje potrebe ali čustva, je to opozorilni znak. Se vam zdi, da nikoli niste dovolj dobri? Da partnerjevih standardov ne morete doseči?
V skrajnih primerih je to znak nadzorujočega odnosa. A tudi v milejših oblikah to sčasoma načne samopodobo, ker imate občutek, da že vaše bistvo pomeni, da delate nekaj “narobe”.
Morda si celo predstavljate, kako osvobajajoče bi bilo živeti brez stalne kritike, krivde in občutka, da se morate dokazovati. Če si tega močno želite, je vredno vprašati: zakaj potem ostajate?
Konflikt ne deluje kot pot do rešitve, ampak poglablja rane
Raziskave kažejo, da za srečo v odnosu ni odločilno, ali se partnerja kdaj prepirata – temveč kako.
Je vajin konflikt poln nezdravih vzorcev: molka, čustvenega umika, kaznovanja s tišino, zasmehovanja, osebnih napadov? Se zamera po vsakem prepirom le kopiči, resnični problemi pa se nikoli ne razrešijo?
So prepiri priložnost, da se razumeta, ali priložnost, da drug drugega ranita?
Vir: yourtango.com
