Psi so morda na pragu tretjega vala udomačitve, ki ga spodbuja človeška želja po hišnih ljubljenčkih, ki so prijazni, umirjeni in prilagojeni sedečemu življenjskemu slogu.
Pred nekaj desetletji so pse še vedno obravnavali predvsem kot delavne živali – za lov, varovanje doma in pašo. Danes pa je lastnikom ljubljenčkov bistveno pomembnejše njihovo prijateljstvo in bližina.
Znanstveniki so ugotovili, da je ta premik povzročil porast hormona, ki je odgovoren za socialno povezovanje – predvsem pri psih pomočnikih.
Ker so postala tudi naša življenja vse bolj sedeča, enako velja za življenje naših psov. Po mnenju strokovnjakov prav ta sodobni življenjski slog žene tretji val pasje evolucije.
- Preberite si še: Kaj pomeni, če vam pot prekriža SRNA?
Hormon navezanosti: oksitocin
Študija je pokazala, da hormon oksitocin spodbuja pse k iskanju stika z njihovimi lastniki. Ko so ljudje udomačili volkove v ljubeče spremljevalce, je občutljivost pasje vrste na oksitocin narasla.
Raziskava švedske univerze Linköping iz leta 2017 je preučevala, kako so psi razvili sposobnost sodelovanja z ljudmi – tudi to, da »prosijo za pomoč«, ko naletijo na težavo. Ugotovili so, da ima oksitocin pomembno vlogo, saj vpliva na socialno povezanost.
Njegov učinek je odvisen od tega, kako dobro se veže na svoj receptor v celicah. Pretekle študije so pokazale, da razlike v genetskem materialu okoli gena za oksitocinski receptor vplivajo na pasjo sposobnost komunikacije.
Z drugimi besedami: družabnost psa je delno zapisana v njegovih genih – predvsem tistih, ki nadzorujejo občutljivost na oksitocin.
V študiji je 60 zlatih prinašalcev skušalo odpreti kozarec s priboljški, ki je bil namenoma zaklenjen. Nato so raziskovalci primerjali njihovo vedenje po uporabi oksitocinskega razpršila za nos in po uporabi navadne fiziološke raztopine.
Psi, ki so imeli določeno genetsko varianto receptorja, so se bolj odzvali na oksitocin in so hitreje poiskali pomoč lastnika. To ponuja vpogled v to, kako je udomačitev vplivala na razvoj genov, povezanih s socialnimi sposobnostmi psov.
Tretji val udomačitve
Strokovnjaka za pasje vedenje, Brian Hare in Vanessa Woods, pravita, da so psi danes sredi tretjega vala udomačitve. S premikom njihove vloge od delavcev do spremljevalcev se je spremenilo njihovo vedenje – in morda celo biologija.
Hare je profesor evolucijske antropologije na univerzi Duke in direktor Centra za pasjo kognicijo. Woods vodi program »Puppy Kindergarten«, kjer mladičke šolajo za službene pse.
Njuna opažanja kažejo, da so psi pomočniki izjemno dobro prilagojeni življenju v 21. stoletju. Gre za »visoko usposobljene strokovnjake«, ki znajo opravljati naloge, ostati mirni in imajo izrazito prijazno naravo.
»Za razliko od večine hišnih psov so psi pomočniki naklonjeni tudi tujcem – že kot mladički,« pišeta raziskovalca. »Povečana prijaznost je spremenila njihovo biologijo, tako kot jo je že tisoče let nazaj.«
Psi v sodobnem svetu
Pred nekaj desetletji so psi večinoma živeli zunaj. Imeli so veliko prostora za gibanje, spali so v pesjakih – in če je pes spal v postelji, so se lastniki zbudili polni klopov in bolh. Danes pa večina psov živi v gosto naseljenih mestih, kjer preživijo veliko časa v zaprtih prostorih in so v stalnem stiku z neznanci – ljudmi in živalmi.
To okolje je spremenilo vedenje psov. Lastnosti, ki so bile včasih zaželene – kot je čuvanje pred tujci – so danes lahko problematične. Psi, ki so preveč energični, plašni ali tesnobni, se pogosteje znajdejo v zavetiščih in težje najdejo nov dom.
Hare in Woods verjameta, da sodobna pričakovanja ustvarjajo nov pritisk, ki preoblikuje pasjo vrsto. Psi pomočniki predstavljajo njen najnaprednejši izraz.
»Psi pomočniki so videti kot povprečen labradorec, a v primerjavi z vojaškim psom ali celo običajnim družinskim labradorcem so skoraj druga pasma,« pravita. »Razlike med službenimi in hišnimi psi dokazujejo, kako zelo se lahko pasja populacija spremeni v manj kot 50 letih.«
Tri zgodovinske faze udomačitve
Udomačevanje psov sega med 40.000 in 14.000 let nazaj. Prva faza se je začela, ko so ljudje živeli kot nabiralci, volkovi pa so se začeli prehranjevati z ostanki človeške hrane.
Sčasoma so se tisti volkovi, ki so bili manj agresivni in bolj nagnjeni k človeku, začeli razvijati v današnje pse.
Drugi val je nastopil po industrijski revoluciji, ko so pripadniki rastočega srednjega sloja začeli vzrejati pse kot simbol prefinjenega okusa in bogastva – nastale so današnje pasme.
Tretji val se osredotoča na osebnost psov. Po mnenju Hareja in Woodsove bi morali ljudje aktivno oblikovati to novo fazo – vzrejati in vzgajati več psov, podobnih službenim živalim.
»Za srečo psov in njihovih lastnikov bi morali vzgajati več psov z lastnostmi službenih živali – to je nova faza udomačitve, s katero jim pomagamo, da se prilagodijo svetu, ki smo ga ustvarili,« pravita.
Vir: dailymail.co.uk
Novo na Metroplay: Marko Pavčnik o ljubezni do kuhanja, izzivov na poti in družinskem življenju