Preproste vaje, s katerimi lahko uravnotežite svoja čutila

Življenje v urbanih središčih, hrup, onesnaženost, gneča in slaba prehrana neugodno vplivajo na naša čutila, ki so sicer narejena za veliko blažje dražljaje iz narave, kakršni so na primer žvrgolet ptic, piš vetriča, vonj cvetlic in božanje sonca. Odkrivamo preproste vaje, s katerimi lahko čutila spet uravnotežite.

Preproste vaje, s katerimi lahko uravnotežite svoja čutila (foto: Shutterstock) Shutterstock
25. 4. 2014

Današnja družba nam servira cel kup informacij za vsa naša čutila in vprašanje je, v kolikšni meri jih zavestno izbiramo in sprejemamo, v kolikšni meri pa jim, ne da bi se tega sploh zavedali, dopuščamo, da vstopajo v naš sistem, ker jih preprosto ne moremo procesirati.

Stoletja so številne kulture in filozofi, ki so jim pripadali, poskušali doumeti, ali čutila določamo mi ali bolj ona določajo nas. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da jih moramo negovati in razvijati, da bi nam na dolgi rok služila, predvsem v času, ko se zdi, da se je vse združilo, da bi jih otopelo: glasna glasba, preveč slana ali sladka hrana, onesnažen zrak ...

Ponovno uravnotežiti čutila pomeni spet priti v stanje, ko bomo znali sredi mestnega vrveža opaziti šelest listja ali žvrgolet ptic, začutiti mehkobo cvetnih listov med prsti, okusiti globinske, prvinske okuse naravne hrane brez dodatkov soli, sladkorja in umetnih ojačevalcev okusa.

Naša čutila okolje, ki nas obdaja, povezujejo z našim notranjim svetom (telo z umom). Organi za sprejemanje dražljajev energijo iz okolja pretvarjajo v živčne dražljaje, ki jih po mreži živčnih tkiv prenašajo do osrednjega živčnega sistema.

Tradicionalnih pet čutil (vid, sluh, vonj, okus in tip) je z alegorijami predstavljenih že v starih indijskih vedskih zapisih iz 6. st. pr. Kr., in sicer kot pet konj, ki vlečejo kočijo (telo), usmerja pa jo kočijaž (um). Enako jih je, dve stoletji pozneje, predstavil tudi Aristotel.

Jogijska filozofija že tisočletja uči, da je izključitev čutil (pratjahara) en od korakov k samoizpolnitvi. Oseba izloči odvečne dražljaje in pozornost usmeri vase. Cilj je, da informacije, ki jih sprejema z določenimi čutili, ne bi prišle do centra v možganih in bi tako lažje izvajali jogijske vaje na višji ravni, kot sta osredotočenost in meditacija.

Pratjaharo lahko razvijemo tudi s preprostimi dihalnimi vajami: izključimo um in se osredotočimo na dihanje. Čeprav se s takšnimi jogijskimi vajami začasno odsekamo od zunanjih dražljajev, nam bodo na dolgi rok pomagale, da postanemo bolj čuječi, bolj prisotni, s tem pa tudi bolj dojemljivi za informacije, ki jih sprejemamo prek svojih čutil.

Seveda obstajajo tudi druge vrste treninga zavedanja. Svoja čutila poskušajte uporabljati drugače, kot ste jih uporabljali doslej, s čimer boste svoje možgane prisilili k delu in jim preprečili, da bi padli v rutino vsakdana.

Ko ste na primer na plaži, med opazovanjem valov, ki tolčejo ob obalo, s prsti grebite po pesku in tako združite tip in vid, da ustvarite drugačno perspektivo. Lahko pa preizkusite eno od številnih vaj in nasvetov, ki smo jih izbrali za vas, da bi okrepili vsako čutilo posebej.

Vid

Okrog 70 odstotkov čutilnih informacij, ki določajo naš svet, je vidnih. Slike, ki jih gledamo, nam pomagajo, da si zgradimo svoje okolje in spomin ter si ustvarjamo razpoloženje. Lahko nas opozorijo na nevarnost, kot je na primer vlak, ki se približuje, ali nas napolnijo z navdušenjem, ko si ogledujemo umetniško delo.

Večino časa buljimo v zaslone, s čimer svoj svet spreminjamo v dvodimenzionalnega. Že zgolj nekaj minut rednega počitka lahko naš vid znatno izboljša.

Vsako uro si vzemite nekaj minut in pogled usmerite v daljavo, k oddaljenim krošnjam in streham.

Potem z očmi počasi krožite: desetkrat v eno, nato desetkrat v drugo smer. Zatem na hitro in energično podrgnite dlani in si jih prislonite na oči. Uživajte v temi in ozavestite, kako vaše oči počivajo. Dlani umaknite in oči počasi odprite. Svet se vam bo v hipu zdel bolj veder in svež.

Poskrbite, da bodo oči ustrezno navlažene: ker solze preprečujejo izsušitev oči, se ne izogibajte rezanju čebule, lahko pa jih navlažite tako, da večkrat zapored trenete z njimi. Ob močnem soncu nosite kakovostna očala, da oči zavarujete pred ultravijoličnim žarčenjem. Klimo vključite le takrat, ko jo zares potrebujete, izogibajte pa se tudi zadimljenim prostorom, saj je oboje recept za suhe in razdražene oči.

Vaša prehrana naj bo bogata z vitaminom A (korenje, jabolko, papaja), saj ta dokazano izboljšuje vid.

V dlan kanite nekaj kapljic olja poprove mete ali vanilje ter počasi vdihavajte, saj prav ti vonji v možganih spodbudijo sistem, ki spodbuja oči in nam pomaga, da lahko vidimo tudi v polsvetlobi.

Voh

Vonj pomembno vpliva na razpoloženje in spomin ter nas čustveno zaznamuje (vonj po vroči čokoladi lahko na primer v nas prebudi spomin iz otroštva).

Kadar je čutilo za vonj na vrhuncu, imamo okrog 10 milijonov olfaktornih receptorjev, naš nos in naši možgani pa lahko zaznajo med 10 in 30.000 vonjev, ki nas bodo prebudili (kot poprova meta, cimet, limona ali evkaliptus) ali sprostili (sivka ali kamilica, predvsem v topli vodi, ki bo njun vonj še okrepila).

Čutilo voha s staranjem slabi, kakovost tega čutila pa lahko znatno zmanjšajo tudi pomanjkanje cinka, alkoholna pijača in cigaretni dim.

Nos je v resnici filter in tako kot filtre redno menjamo v avtomobilih, moramo redno čistiti tudi nos in nosne kanale.

Pri tem nam bo v pomoč jal neti: preprosta jogijska tehnika izpiranja nosne votline z vodo, v kateri je malo soli (žlička soli na liter vode). Posodico za izpiranje (neti) lahko skupaj z navodili za uporabo kupite v vsaki bolje založeni lekarni ali trgovini z zdravimi pripomočki. Po izpiranju izmenično vdihujte in izdihujte skozi levo oz. desno nosnico (vdih skozi levo, izdih skozi desno).

Čutilo za voh lahko prebudite tudi z različnimi eteričnimi olji, ki so vam všeč, ali z duhanjem začimb.

Te vonje vključite v svoj življenjski slog, saj z uživanjem v različnih vonjavah po nekaj minut dnevno ustvarjamo nove receptorje.

Če sodite med tiste, ki prepogosto uporabljajo močne vonje parfumov ali dišečih sveč, se jim za nekaj časa odrecite in vohalnim receptorjem omogočite počitek. Tudi redni kratki sprehodi dobro vplivajo na čutilo za voh (predvsem zaradi bolje navlažene nosne votline).

Tip

Koža je prvi sloj našega imunskega sistema ter organe varuje pred virusi, bakterijami in zunanjimi dejavniki, kot so vročina, mraz in dež. Ženske imajo tanjšo kožo od moških in so bolj občutljive na dotik. Toda po dvajsetem letu začne čutilo za tip slabeti in je vsako leto za kakšen odstotek slabše.

Predeli v možganih, zadolženi za tip, so aktivnejši, kadar smo izpostavljeni novim občutkom. Da bi jih stimulirali, hrano ali oblačila izbirajte s tipanjem (občutite gladkost lubenice, mehkobo svilene bluze).

Dotik kože s površino (na primer, če se uležemo na pregrinjalo) ali s kožo nekoga drugega spodbudi delovanje parasimpatičnega živčnega sistema (upočasni dihanje, normalizira krvni tlak, sprosti celo telo), zato si večkrat vzemite čas za vaje na tleh, akupresuro ali masažo.

Bolj kot je koža groba, težje začutimo dotik, pri tem pa si lahko pomagamo z mazanjem z mlekom, jogurtom ali smetano, saj bomo tako kožo ohranjali mehko. Obenem povečajte tudi vnos antioksidantov (največ jih je v sadju in zelenjavi), ki bodo koži pomagali, da ostane mlada.

Poskusi na celicah so pokazali, da so celice, ki so jih obdelovali z izvlečkom česna, živele sedemkrat dlje, pa tudi, da je bila rast rakavih celic upočasnjena, zato priporočamo redno uživanje česna. Izogibajte se cigaretnemu dimu in dolgotrajnemu sončenju, saj oboje lahko povzroči prezgodnje staranje kože.

Sluh

Zvok je širjenje vibracij prek medija, kakršen je zrak: te prehajajo skozi ušesni bobnič ter mimo drobnih kosti in vlaken v notranjem ušesu, ki prepoznavajo zvoke v razponu od 20 do 20.000 hercov. Zaradi staranja, slabe prehrane in hrupa iz okolja (kar vključuje tudi poslušanje glasne glasbe prek slušalk) sluh slabi.

Vzrok za slabši sluh je lahko tudi prehrana, v kateri primanjkuje magnezija in vitamina B. Vitamin B varuje nevrone in krvožilni sistem, povezan s polžem, drobno kostjo v notranjem ušesu, kalcij in vitamin D pa jo pomagata ohranjati zdravo. Na sluh lahko vpliva tudi prekomerno uživanje soli, kofeina ali alkohola.

Izogibajte se hrupu, saj ta, med drugim, lahko povzroči višanje krvnega tlaka in pospešeno delovanje srca ter motnje v prebavi in spanju, kar ima lahko za posledico niz negativnih občutij (nervoza, jeza in podobno) in negativno deluje na zdravje.

Bodite pozorni na to, kako glasna je vaša okolica: običajen pogovor ima okrog 60 decibelov, glasba z radia, ki je nastavljen na četrtino glasnosti, 85 decibelov, pri najvišji glasnosti pa 120 decibelov. Če ne prenašate hrupa, ki je nad 85 decibeli, si v ušesa vstavite vato, ki bo hrup znižala za 15 do 30 decibelov. Ušesa si namesto s palčkami čistite s posebnimi svečkami, ali pa to prepustite zdravniku.

Pri zamašenih ušesih vam lahko pomaga preprosta vaja: zaprite usta, vdihnite skozi nos, s prsti stisnite nosnici in poskusite na hitro izdihniti. Začutili boste, kako bo mašilo izginilo iz ušes. Sluh boste izboljšali, če boste ušesa trenirali: redno poslušajte raznoliko glasbo pri zmerni glasnosti in poskušajte prepoznati različne melodije in glasbila.

Od časa do časa svojim ušesom omogočite počitek in ugasnite vse elektronske naprave ter uživajte v tišini. V naravi se prepustite njeni simfoniji in pozorno prisluhnite vsem zvokom.

Okus

Možgani prepoznajo pet okusov: sladko, kislo, slano, grenko in okusno (t . i. umami), ki jih zaznavamo z okušalnimi brbončicami, ki so na začetku, na koncu, ob straneh jezika in na nebu. Čutilo okusa temelji na čutilu voha, zato slabljenje čutila za voh vpliva tudi na zmanjšanje kakovosti okusa.

S staranjem je okus vedno manj izostren, česar pogosto niti ne opazimo. Ko se staramo, namreč ustvarjamo manj sline, kar možganom oteži prepoznavanje okusov. Raziskave so pokazale, da osebe z oslabljenim čutilom za okus jedo manj zdravo, saj nas okus načeloma opozarja tudi na hrano, ki ni dobra za nas (na primer na gnilo hrano).

Ohranjanje higiene v ustni votlini, vključno s čistočo jezika, je izjemno pomembno. Če na jeziku opazite kakr­šne koli madeže ali spremembo v barvi, se takoj obrnite na zdravnika.

Pazite, koliko soli in sladkorja dodajate jedem in pijačam. Če niste prepričani o pravi količini, en teden tistega, kar vnašate v telo, sploh ne solite in ne sladkajte. Po tem boste začutili polnost okusa tudi pri najmanjši količini sladkorja oz. soli.

Vsak grižljaj dobro prežvečite (tako boste iz hrane dobili več okusa) in usta vzdržujte navlažena (z rednim pitjem vode ali z žvečenjem nageljnovih žbic), saj prav voda uravnoteži izločanje sline v ustih, ta pa pomaga pri zaznavi okusa.

Okus bo bolj izostren tudi s pomočjo nekaterih naravnih začimb, zato jih v zmerni količini dodajajte obrokom.

Pri igranju z okusi ne bodite zadržani: nekaj koščkov sadja in prgišče oreškastih plodov, pa bo solata z zelenjavo kar na lepem vsebovala celo paleto okusov.

Potrudite se še, da boste jedli le takrat, ko boste lačni (čutilo za okus je najmočnejše, kadar smo najbolj lačni) in hrano pripravljajte tako, da bo ohranila svoj izvorni videz (če na primer pripravljate ribo, naj se na krožniku vidi, da gre za ribo).

Čutilo okusa je močnejše, ko možgani tisto, kar jemo, povežejo s sliko živila v izvorni obliki. Zanimivo je tudi, da je kar nekaj raziskav pokazalo, da ima hrana boljši okus, kadar jemo v družbi.

Željka Ciganović, foto: Shutterstock