Toplina v skodelici - toplo pri srcu

Že držanje toplega napitka v rokah lahko uvrstimo med najlepše zimske trenutke. Z dišečimi začimbami pa se bodo vaš najljubši čaj, vino ali vroča čokolada spremenili v prijetno okrepčilo za hladne dni.

Toplina v skodelici - toplo pri srcu (foto: Kristina Lenard, shutterstock) Kristina Lenard, shutterstock
22. 11. 2011

Toplota nam omogoča, da ljudi okoli sebe dojemamo kot čustveno toplejše, saj tudi sami, ko nam je toplo pri srcu, postanemo bolj topli, velikodušni in plemeniti. Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Science, razkriva, zakaj se dobro počutimo, ko v rokah držimo skodelico vročega napitka.

S prostovoljci, ki so jim dali skodelico toplega oziroma kozarec hladnega napitka, so naredili preprost test. Že zgolj držanje skodelice vroče čokolade je v intervjuvancih spodbudilo naval pozitivnih, toplih občutkov do drugih.

Moč toplih napitkov je tudi v tem, da je njihovo pitje pravzaprav obred. Poleti vodo ali hladno limonado spijemo na dah, da bi potešili žejo, v vroči čokoladi pa uživamo veliko dlje in tako razvajamo vsa svoja čutila. Je sploh mogoče z besedami opisati olajšanje, ki ga začutimo, ko z mrzlimi rokami primemo skodelico vroče čokolade, srečo, ko na božičnem sejmu najdemo stojnico, s katere se širi vonj po kuhanem vinu, ali ko prehlajeni popijemo skodelico dobrodejnega vročega čaja?

Brez začimb ne gre

Topli napitki so enako zanimivi, ko gre za kulinariko ali skrb za zdravje. Čeprav največkrat ne izzovejo hujših težav in zaradi njih nismo predolgo na bolniški, pa so prehladi, za katerimi Slovenci v povprečju zbolimo dvakrat na leto, brez dvoma nadležni. Teče nam iz nosa, kihamo, kašljamo, boli nas grlo, utrujenost pa nas ovira pri opravljanju vsakodnevnih nalog.

Simptome, ki nas ponavadi spremljajo ves teden, blažijo prav skodelice toplih napitkov. Raziskave, ki so jih izvedli v Centru za prehlade britanske Univerze Cardiff, so pokazale, da čaj v trenutku olajša simptome prehlada.

Receptov za tople napitke je neskončno. Čaj, kuhano vino, kakav, vroča čokolada, toplo mleko … Čeprav so že sami po sebi zelo okusni, jih odlično dopolnjujejo začimbe in kulinarični dodatki, ki so hkrati tudi njihova najpomembnejša zdravilna sestavina. Med, cimet, klinčki, muškatni oreh, lupinica agrumov, ingver in oreški so samo nekatere od sestavin, s katerimi dosežemo polnost, eksotičnost in posebnost okusa, pa tudi blagodejnost.

Okus napitka je seveda odvisen od količine nastrgane, sesekljane ali uprašene začimbe. Napitek je lahko bolj ali manj sladek, poprast, kiselkast, grenek …

Napitke, ki koristijo zdravju, že zelo dobro poznamo: ne bi bilo slabo, da bi kavo nadomestili z zelenim čajem, pred spanjem vas bo umirilo toplo mleko z medom, kuhano vino pa je bogato s polifenoli, ki delujejo na telo kot topel val, ki krepi srce, ožilje in imunski sistem. Kuhano vino je idealno za druženje.

Če boste ob njem na krožničku, okrašenem z dišečimi borovimi vejicami, ponudili še mandlje, lešnike ali orehe, vas bodo imeli gostje za ustvarjalno gostiteljico z veliko domišljije. In če vam v tej pravljični zgodbi o postrežbi toplega napitka manjka kamin, ga lahko mirno nadomestite s svečami. Dišečim se raje izognite, da njihov vonj ne bi prevladal nad vonjem začimb in vina, ki naj prežame vas in vse prostore vašega doma.

Toplo pri srcu

Obred pitja toplih napitkov ni rezerviran samo za goste, zato razvajajte tudi sebe. Izposodite si romantičen črno-beli film, obujte volnene copate, ulezite se na kavč ali posteljo in počasi srebajte. Toplina vas bo zagotovo kmalu zazibala v miren spanec.

Topli napitki naj ne bodo povezani samo z boleznijo, s trenutki pred spanjem ali s slavljenjem lenuharjenja; nekatere napitke boste zlahka pripravili tudi na delovnem mestu. S sodelavci si razdelite znesek računa za kuhalnik, vsak mesec pa naj bo en zadolžen za čajne cvetove in liste ali čokolado v prahu. Lepa skodelica dišečega napitka na delovni mizi vas bo vsak dan opomnila, da je čas, da se okrepčate.

Topli napitki so lahko tudi zdravju škodljivi. Iranska razi­skava je pokazala, da ljudje, ki pijejo zelo vroč čaj, tvegajo raka na požiralniku. Preučevalci so se o tem prepričali v iranski provinci Golestan, kjer je ena najvišjih stopenj raka na požiralniku na svetu. Tamkajšnji prebivalci popijejo več kot liter črnega čaja dnevno, hkrati pa uživajo zelo majhne količine alkohola in tobaka, ki sta znana dejavnika tveganja za raka na požiralniku.

Sklep te raziskave, ki si ga je vredno zapomniti, je pokazal, da je pri ljudeh, ki pijejo čaj, segret na 65 do 69 stopinj Celzija, stopnja obolelosti za rakom na požiralniku dvakrat večja kot pri tistih, ki pijejo čaj, hladnejši od 65 stopinj. Torej ne pozabite, da čaj postane blagodejen šele po petih minutah ohlajanja.

S toplimi napitki je treba delati počasi in potrpežljivo. Treba je paziti, da mleko ne prevre, medu pa v čaj ali mleko ni dobro vmešati, takoj ko zavreta. Napitek ne sme biti toplejši od 45 stopinj Celzija, saj se pri višjih temperaturah uničijo vse dobrodejne sestavine medu. Izberite lepo porcelanasto skodelico in ne bodite nestrpni, da si ne boste opekli jezička. Le tako boste iz toplega napitka dobili najboljše in pri srcu vam bo prijetno toplo.

Zimski čaj

Najpogostejša napaka, povezana s pitjem čaja, je, da za njim posežemo šele, ko je gripa že zasužnjila naše telo in smo izmerili temperaturo 39 stopinj Celzija. Takrat spijemo na litre kamiličnega in šipkovega čaja, ko pa je gripa za nami, se ga izogibamo v širokem loku, saj pri nas vzbuja negativne občutke, ki nas spominjajo na bolezen.

Pomembno je, da razumemo, da čaj ni antibiotik, temveč blaga preventiva, ki bi jo v svoje življenje morali uvesti še pred sezono prehladov. Če imate že polno glavo navadnega šipka ali kamilice, to še ne pomeni, da ju morate nehati piti. Kupite ju v manj znanih kombinacijah, zmešana z drugimi zdravilnimi rastlinicami. Mešanice s kamilico in šipkom, v katerih so tudi rman, bezeg, lipa ali materina dušica, so okusne in zelo koristne v boju proti virusom in za razkuževanje dihalnih poti. Pripravite jih lahko tudi sami.

Zimski čaj ni zimski čaj, če v njem ni medu in not citrusov. Namesto limoninega lahko v čaj iztisnete tudi pomarančni sok. Pri sestavinah ne pozabite na nastrgani ingver, suho sadje in cimetove palčke. V specializiranih prodajalnah čajev boste našli posebne zimske mešanice, bogate z antioksidanti in vitamini. Če gripa kljub vsemu potrka na vrata, se ji postavite po robu z opevanima domačim česnovim ali pšeničnim čajem.

Pšenični čaj

  • žlica pšeničnih zrn
  • 150 ml vode
  • žlička medu ali ječmenovega slada

 

Pšenična zrna splaknite in pustite, da se osušijo na kuhinjskem prtiču, nato jih prepražite na ponvi. Zrna kuhajte v vodi na zmernem ognju 25 minut. Sladkajte.


Mleko in čokolada

V janeževih semenih je anetol, snov, ki je odlično sredstvo proti kašlju, prehladu in bronhitisu, zato je zvezdasti janež ali janež v zrnu pozimi najbolj dragocen dodatek k čaju, kakavu ali mleku. Če pripravljate janež z mlekom, lahko namesto kravjega uporabite sojino, riževo ali ovseno, napitku pa dodate med ali karameliziran sladkor. K tej pijači se lepo priležejo domači medenjaki.

Še dva izmed zimskih napitkov, mimo katerih ne moremo, sta kakav in vroča čokolada. Znano je, da je v kakavu, glavni sestavini čokolade, flavonoid teobromin, ki proti kašlju učinkuje trikrat močneje od kodeina, sredstva proti bolečinam, poleg tega pa deluje zaščitno na krvožilni sistem.

Zdravilno noto kakava ali vroče čokolade okrepite s cimetom, z ingverjem, ki varuje imunski sistem, s sesekljanimi čiliji, bogatimi s kapsaicinom, ki izboljšuje krvni obtok, ali pa z zrnom rdečega popra. K čokoladi postrezite čajne piškotke.

Vroča čokolada

  • 200 g temne čokolade
  • 800 ml polnomastnega mleka
  • 200 ml sladke smetane
  • 8 janeževih zvezd

 

Čokolado zlomite na koščke in jo stopite na majhnem ognju. Segrejte mleko z janeževimi zvezdami. Mleko umaknite z ognja, tik preden zavre, in ga pustite, da se tri minute hladi. Odstranite janež. Mleko in smetano zlijte v posodo s čokolado in ob stalnem mešanju kuhajte na majhnem ognju, dokler se tekočina ne zgosti.

Kuhano vino

Ni vam treba čakati na postavitev božičnih stojnic, da bi lahko uživali v tem toplem alkoholnem napitku. Zaradi sejma pravijo, da se sezona kuhanega vina začne konec novembra in traja do svetih treh kraljev, ker pa nas zima spremlja že nekaj mesecev prej in pozneje, je kuhano vino vedno dobrodošlo. Rdeče ali belo? Odločitev je povsem vaša, je pa dobro vedeti, da je rdeče močnejše in da topel alkohol prej stopi v glavo.

Čarovnija kuhanega vina so začimbe. V Sloveniji so to najpogosteje klinčki in cimet, v snežni Finski, od koder ta napitek izvira, pa v skodelico pred postrežbo dajo še nekaj rozin in olupljenih mandljev. V toplem vinu boste našli tudi ingver, kardamom, janež, lovorov list in nastrgano lupinico agrumov, ki se še posebej poda k rdečemu vinu. Vino lahko pred kuhanjem zmešamo z vodo, s sladkorjem pa ublažimo njegovo kislino. Ni treba, da za kuhanje izbiramo vrhunska vina, saj pri okusu tako ali tako prevladajo začimbe.

Različico kuhanega vina boste v Čilu našli pod imenom navegado, v nordijskih deželah pod imenom glogg, v Nemčiji pa Glüh Wein. K vinu postrezite oreške ali flancate.

Vino s hibiskusom

  • liter črnega vina
  • pol litra vode
  • semena iz polovice vaniljevega stroka
  • manjša cimetova palčka
  • 2 žlički nastrgane pomarančne lupine
  • žlička nastrgane limonine lupine
  • 20 klinčkov
  • 3 cvetovi hibiskusa
  • sladkor po okusu

 

Iz vaniljevega stroka postrgajte semena. Vse sestavine kuhajte skupaj, le sladkor dodajte šele takrat, ko začne vino izparevati. Na šibkem ognju kuhajte še deset minut, nato vino precedite oziroma odstranite začimbe in postrezite.