Velika noč - praznik, ki v domove prinese pomladno veselje

25. 3. 2016
Deli
Velika noč - praznik, ki v domove prinese pomladno veselje (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Velika noč je prav gotovo najbolj slovesen, največji in najstarejši cerkveni praznik.

Na ta dan je združenih mnogo starih in pristnih ljudskih verovanj; mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij, pretkanih s krščanskimi dodatki, in žrtveniških verovanj, kulti plodnosti s kultom mrtvih. To so velikonočni ognji, odganjanja zlih sil s pokanjem z možnarji, kmetova skrb za novo letino …

Veliko noč praznujemo na začetku pomladi, po 40-dnevnem postu, ki sledi mastnemu pustu. Velika noč je določena po luninem koledarju. Začetek pomladi je vedno 21. marca, velika noč pa je vedno v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Torej je lahko najbolj zgodaj 22. marca in najpozneje 25. aprila. Letos je že 27. marca.

Velika nočVeliko noč v Sloveniji poimenujejo tudi vuzam (v Beli krajini), vüzem (v Prlekiji) ali vazem (v Istri); poimenovanja pomenijo izvzem mesa po pustu.

Drugi evropski jeziki so prevzeli staro hebrejsko ime pasha po judovski veliki noči, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovskega suženjstva.

Priprave na praznovanje velike noči se začnejo že teden pred cvetno nedeljo, ko otroci in odrasli nabirajo zelenje in resje za butaro.

Ljudje so včasih verovali, da je cvetni teden najbolj primeren za obdelovanje vrta, za sajenje in presajanje rož, saj so ime tega tedna povezovali z vsem rastlinjem. Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, v katerem so še posebej praznični dnevi veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek. Ti dnevi so povezani s svetopisemskimi zgodbami o Kristusovi smrti in vstajenju. Do velikega petka, ki je za katoličane dan žalovanja in ko sta zapovedana tišina ter strogi post, morata biti domovanje in okolica očiščena, včasih so v tem času še hiše prebelili. V soboto je dan blagoslavljanja hrane, žegna, in krstne vode v farnih cerkvah in vaških kapelicah.

Velika noč

Velikonočna nedelja je predvsem velik družinski praznik, ko se že zjutraj v slavnostnem vzdušju družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu. Obiskom, izletom in praznični zabavi je namenjen velikonočni ponedeljek. Ta dan je bil včasih praznik mladine, ki je v svojih najlepših oblekah obiskovala plese, veselice in gostilne ter igrala različne šaljive igre, največ s pirhi, kot so turčanje, valičanje in sekanje jajc.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez