Za nakup živil vsak mesec odštejemo precejšnjo vsoto denarja, a smo kljub temu lani v Sloveniji zavrgli skoraj 165 tisoč ton hrane. To je izjemno veliko, sploh glede na to, da vse več ljudi živi pod pragom revščine. Skrajni čas je torej, da začnemo z živili ravnati bolj preudarno, zato vam ponujamo 5 praktičnih nasvetov za manj zavržene hrane!
Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane, največ prav v domačih gospodinjstvih. Od tega je kar 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.
Mladi so za 'zero waste'
Na srečo se na tem področju v zadnjih letih dogajajo pomembni premiki, tudi na račun družbenih omrežij, ki so postala bogata zakladnica idej za bolj varčno oziroma 'zero waste' pripravo hrane.
Še posebej spodbudno je, da se za bolj preudarno ravnanje z živili navdušujejo tudi mladi, ki radi preizkušajo nove, bolj racionalne tehnike priprave hrane. Mednje sodi tudi mlada slovenska vplivnica in kulinarična ustvarjalka Neja Gril (@everyday_breakfast_club), ki na družbenih omrežjih s sledilci deli preproste recepte za uravnoteženo prehrano, pri tem pa posebno pozornost namenja tudi varčnemu oziroma 'zero waste' načinu kuhanja.
V spodnjem video posnetku denimo ponuja 5 enostavnih korakov za manj zavržene hrane, ki jih lahko v svoj vsakdan vnese vsakdo izmed nas:
@metropolitan.si S temi 5 enostavnimi koraki lahko zmanjšate zavrženo hrano in prihranite čas. Meal prep je odlična rešitev, s katero boste obroke načrtovali vnaprej, prihranili čas in denar ter porabili vse sestavine. Tudi vi prispevajte k zmanjšanju zavržene hrane. 🍽️💚 @Neja Gril OGLAS // #hrananadobripoti #hoferslo #metropolitan #metro #metrosi ♬ original sound - Metropolitan.si
Kako do manj zavržene hrane v trgovinah?
Neja svojo idejo o racionalni porabi živil in recepte za enostavne ter okusne obroke s čim manj odpadkov širi na različne načine, tudi s pomočjo HOFERja, ki se v okviru projekta Hrana na dobri poti že več let zavzema za skrbnejše in bolj preudarno ravnanje s hrano na celotni procesni poti – od pridelave do gospodinjstev.
Tako v trgovinah HOFER denimo količino naročene hrane prilagajajo dnevnim potrebam, z dovršenim skladiščenjem in hitro logistiko pa ohranjajo svežino živil na najvišji ravni. Izdelkom pred potekom roka uporabnosti znižajo ceno, da bi jih v čim večji meri odprodali, presežke iz vseh svojih 93 trgovin HOFER po Sloveniji pa v okviru iniciative Danes za jutri (ki letos praznuje 10 let) in lastnega projekta Hrana na dobri poti redno donirajo socialnim organizacijam, ki hrano razdelijo pomoči potrebnim.
Pri HOFERju se zavedajo, da hrana ne sodi v smeti, zato se v okviru projekta Hrana na dobri poti trudijo z lastnim zgledom in osveščanjem o zmanjševanju količine odpadne hrane. Seznam izdelkov za donacije se neprestano daljša: leta 2023 so se sadju in zelenjavi, kruhu in pekovskim izdelkom ter izdelkom suhega sortimenta pridružili še hlajeni in zamrznjeni izdelki ter jajca. Tako HOFER socialno ogroženim in ranljivim skupinam v povprečju donira kar 100 ton hrane mesečno in na ta način poskrbi za manj zavržene hrane.
Kako pa lahko za manj zavržene hrane poskrbimo doma?
Tudi v domači kuhinji lahko že z majhnimi spremembami vsakodnevnih navad pomembno prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov in se na ta način borimo proti revščini, lakoti in podnebnim spremembam.
Poleg 5 korakov, ki jih je v zgodnjem video posnetku navedla Neja, se moramo naučiti predvsem varčnega kuhanja. To ne pomeni, da bomo jedli slabo, neokusno in nehranljivo hrano, temveč je cilj tovrstnega načina priprave jedi maksimalno izkoristiti vsako živilo in poskrbeti za manj zavržene hrane.
Kaj pomeni 'zero waste' priprava hrane?
Pomembno je, da znamo pravilno ravnati s hrano in živil ne zavržemo takoj, ko niso več v optimalnem stanju, temveč jih poskušamo nekako vključiti v svoje obroke. Iz prezrelih banan lahko denimo spečemo palačinke, kruh ali muffine, iz drugih vrst sadja pa razne pite. Predvsem domače vrste sadja lahko pokuhamo v kompot, čežano ali marmelado ali pa ga zamrznemo in pozneje uporabimo pri peki. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v zelenjavnih ali kremnih juhah, enolončnicah, omakah za testenine in omletah.
Če se nam zgodi, da kdaj ne pojemo vsega, kar smo pripravili za kosilo ali večerjo, lahko pripravljeno hrano shranimo in jo pojemo za malico ali večerjo naslednji dan, ali pa iz nje pripravimo novo jed. Iz pire krompirja lahko denimo ustvarimo ocvrtke, kuhanemu rižu pa dodamo nekaj mesa in ga spremenimo v čufte ali rižoto. Star kruh lahko enostavno zdrobimo v drobtine ali pripravimo pohane šnite oziroma kruhove cmoke.
Nasploh je mogoče iz domala vsake jedi z nekaj spremembami in dodatki ustvariti novo specialiteto. Na ta način lahko pomembno zmanjšamo količino odpadne hrane, z lastnim zgledom pa vzgajamo tudi mlajše generacije. Le tako se bomo čez nekaj let lahko pohvalili z občutno manj zavržene hrane.