Naša telesa se po naravi odzivajo na dogodke in dejanja, ki nas obkrožajo. Tudi naša čustva so pogosto odraz zrcaljenja okolice. Hitro se lahko nalezemo negativne energije. Kaj storiti, kadar nehote zapademo pod vpliv ljudi, ki so v stresni situaciji in kako prepoznamo alarm, da se je treba umakniti?
Pri tej vrsti stresa, ki se ne dogaja neposredno nam samim, težko opazimo, da smo zabredli pregloboko, dokler ni včasih že skoraj prepozno, da bi zaščitili lastno mentalno in fizično zdravje. Pomembno je, da se naučimo prepoznati potencialno nevarne situacije in tudi opazovati naše reakcije, ki že mejijo na anksiozno vedenje, dokler še lahko ustavimo tok misli in se izognemo neprijetnim posledicam in toksičnim odnosom. Pozorni moramo biti na naslednje znake:
1. Čutimo, da smo pod pritiskom, pa ne poznamo točnega vzroka
Če smo odprti in dobrosrčni, lahko kaj hitro preveč zapademo v tuje drame. Psihoterapevt Jonathan Alpert svetuje, da postavimo trdne meje in ne dovolimo ljudem, da nas preveč obremenijo s svojimi težavami – do te mere, da se kar naprej sekiramo zaradi njih, čeprav na njihove odločitve in potek dogodkov v resnici nimamo vpliva ali pa ljudje v resnici nočejo naše pomoči in uživajo v samopomilovanju. Vsak sam izbira svoje misli in posledično tudi reakcije na dogodke. Moramo se naučiti reči NE.
2. Opazimo, da je naš bližnji pod stresom in to prevzamemo nase
Normalno je, da nas za nekoga skrbi, toda nikomur ne pomaga, če se še dodatno obremenjujemo zaradi tega. Nekateri ljudje imajo sposobnost, da druge tako posrkajo v svoje probleme, da te ljubeče in nežne duše potem nosijo njihovo breme, sami pa se na ta način prečiščujejo. Takšnih čustvenih vampirjev se je treba na daleč izogibati, obenem pa seveda znati prepoznati razliko med prijateljem, ki je trenutno v resnični stiski, in tistim, ki samo išče težave in se naslaja, ko o tem razpravlja z vsemi, ki imajo pet minut časa.
Najboljši nasvet, kako preprečiti slabe vplive iz okolice: omejite čas za druženje z ljudmi, ki vas spravljajo v slabo voljo in/ali vam jemljejo energijo. Če vas, na primer, sodelavec na delovnem mestu zasuje s svojimi težavami, preprosto odvrnite, da nimate veliko časa.
3. Hitimo pri opravljanju delovnih nalog
Pri delu v skupini, je velika možnost, da se nalezete stresa drugih. Še posebej, če ima vsak svoj sistem dela in nekateri radi paničarijo, drugi delajo vse tri mesece vnaprej, tretji pa lovijo zadnje minute. Poskusite najti ravnotežje in sinergijo tako, da razložite, kateri način najbolj ustreza vam, poslušajte, kaj ustreza drugim, nato pa se potrudite najti tiste skupne imenovalce, ki ne bodo nikogar še dodatno ogrožali oziroma posledično tudi onesposabljali.
4. Postali smo bolj pesimistični
Če ste še tako optimistične narave, obstaja velika možnost, da boste ob druženju s tistimi, ki so nagnjeni k pesimizmu, tudi sami zapadli v negativna stanja. Sploh, če z tovrstnim tipom ljudmi preživite veliko časa. Bodite pozorni na spremembe v vašem emotivnem stanju, kadar ste ob njih, in se ustrezno zaščitite tako, da prekinete debato oziroma se ne zmenite za nerganje in skušate preusmeriti temo pogovora na bolj nevtralno polje.
5. Naše zdravje se slabša
Kot pri običajnem stresu, lahko tudi pri stresu, ki ga povzroča okolica, doživljate naslednje težave:
- S prebavo
- S spanjem
- Povišano raven holesterola v krvi
- Spremembe v apetitu in načinu prehranjevanja
- Anksioznost
6. Naše mentalno stanje se slabša
Tako kot vsak stres, tudi za vrsta stresa vpliva na delovanje našega uma, kar se odraža v:
- Slabem spominu
- Pomanjkanju koncentracije
- Nesposobnosti jasnega mišljenja
- Zmedenih mislih in dejanjih
- Težavah pri ubesedanju idej in čustev
- Izčrpanosti
Ko možgani zaznajo stres, se naravnajo na stanje samoohranitve, torej 'preživetja'. Vsakodnevne kognitivne funkcije pa pri tem oslabijo.
7. Naše ideje niso več izvirne
Če vas šef ali sodelavec sili v končanje naloge ali projekta po najkrajšem možnem času, vas to avtomatično zablokira in posledično vaše ideje nimajo več nobene svežine. Vse je nagnjeno samo k končnemu izdelku in vsako uživanje na poti do cilja odpade. Kreativnost vključuje tudi sposobnost tveganja, a pri zgoraj opisanem načinu dela vsaka možnost za domiselne ideje odpade, saj so možgani naravnani zgolj na eno samo stvar: opraviti nalogo (kdaj, ne kaj in kako).
8. Kar naprej smo utrujeni, saj se čutimo dolžni skrbeti za drugega
Morda ste v situaciji, ko nek drug odrasel človek pričakuje, da boste skrbeli zanj. Prijatelj, ki se je razšel s partnerjem/ko, sorodnik, ki je v fazi žalovanja … V vsakem primeru je oseba močno ranjena in potrebuje zaščito ter ljubezen in podporo. Če ste v slabi koži tudi sami, a vendarle sposobni empatije do te mere, da vam je za sočloveka zelo hudo, se je treba zavedati, da žal ne morete dajati, če nimate od kje več vzeti. Najprej poskrbite zase in za svojo dobrobit, šele nato boste imeli dovolj energije, da držite pokonci ostale. V nasprotnem primeru boste razočarani tako vi sami kot tisti, ki računa na vašo pomoč in oporo.
9. Opažamo nenadne "čudne" spremembe, četudi se ne počutimo, kot da smo pod hudim stresom
Vas kar na lepem mučijo glavoboli?
Imate težave s spanjem, ki jih poprej ni bilo?
Se je spremenil vaš prehranjevalni ritem?
Ste kar na lepem postali vzkipljivi in razdraženi?
Ste kar naprej utrujeni?
Vse to so znaki stresa, ki se morda pokažejo prej kot čustvene in mentalne reakcije. Opazujte se, vsak dan bodite pozorni na spremembe v vašem čustvenem stanju, na to, kako nekateri ljudje vplivajo na vas in na to, kdaj si želite biti sami, kadar ste v družbi. Priznajte si vse, kar začutite in dovolite si počitek – od drugih in od stresa!
Ali se prostovoljno postavljate v situacije, ki vas spravljajo v stres?
Raziskave so pokazale, da spremljanje TV oddaj z agresivno vsebino oziroma novic (poročil) škoduje tistim, ki so nagnjeni k anksioznosti. Že samo nekaj minut spremljanja negativnih novic za kar 27% poveča možnost, da boste imeli slab dan oziroma bo vaše počutje na nuli. Razmislite o tem, preden avtomatično prižgete radio na poti iz službe ali televizijo doma, ko bi v resnici potrebovali sproščujoč večer.
Vir: www.powerofpositivity.com
Preberite še: