Anksioznost prizadene približno enega od petih najstnikov. To stanje lahko močno vpliva na njihovo družabno življenje, uspešnost v šoli in splošno dobro počutje. Zaskrbljujoče pa je tudi to, da se anksiozne motnje, ki se začnejo v adolescenci, pogosto nadaljujejo tudi v odraslost.
Znano je, da na razvoj anksioznosti vplivajo biološki, genetski in okoljski dejavniki. Vse več raziskav pa kaže, da ima pomembno vlogo tudi prehrana.
Nekatera živila, kot so sadje, zelenjava in omega-3 maščobne kisline, povezujejo z manj simptomi anksioznosti.
Po drugi strani pa so prehranjevalne navade z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev povezane s slabšim duševnim zdravjem pri mladostnikih. Med proste sladkorje sodijo sladkorji, dodani hrani in pijači, pa tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v sirupih ter sadnih in zelenjavnih sokovih.
Britanske smernice priporočajo, da prosti sladkorji predstavljajo največ 5 % dnevnega energijskega vnosa. Prav mladostniki pa zaužijejo največ prostega sladkorja med vsemi starostnimi skupinami – včasih celo do 20 % dnevnega energijskega vnosa, pri čemer velik delež predstavljajo sladke pijače.
Nova raziskava zdaj kaže, da bi lahko bilo pitje sladkih pijač povezano z višjo stopnjo anksioznosti pri mladostnikih.
Raziskava je združila podatke več prejšnjih študij, ki so spremljale količino sladkih pijač, ki jih zaužijejo najstniki, in njihovo stopnjo anksioznosti. Raziskovalna skupina je analizirala študije, objavljene med letoma 2000 in 2025. Od devetih vključenih raziskav jih je sedem pokazalo jasno povezavo med uživanjem sladkih pijač in anksioznostjo.
Študije so zajemale mlade med 10. in 19. letom starosti. Med sladke pijače so uvrščali gazirane pijače, kole, sladkane sadne sokove, sladkane mlečne napitke, energijske pijače ter sladkan čaj in kavo.
Rezultati raziskave so pokazali pomembno povezavo: najstniki, ki so zaužili veliko sladkih pijač, so imeli za 34 % večjo verjetnost za diagnozo anksiozne motnje.
Pomembno pa je poudariti, da so bile vključene raziskave opazovalne narave. To pomeni, da lahko pokažejo povezave in vzorce, ne morejo pa dokazati, da sladke pijače neposredno povzročajo anksioznost. Možno je tudi obratno – da anksiozni najstniki posegajo po več sladkih pijačah.
Na duševno zdravje in uživanje sladkih pijač vplivajo tudi drugi dejavniki.
Pomembno vlogo bi lahko imela tudi povezava med črevesjem in možgani, tako imenovana os črevesje–možgani. Gre za kompleksen sistem povezav med prebavili in možgani, ki vpliva na razpoloženje in duševno zdravje. Na zdravje črevesja pa vplivajo številni dejavniki – prehrana, stres in kakovost spanja, ki so prav tako povezani z anksioznostjo.
Kljub temu raziskava nakazuje, da bi zmanjšanje uživanja sladkih pijač lahko pomagalo pri podpori duševnemu zdravju mladostnikov. Čeprav je bilo veliko raziskav že usmerjenih v vpliv sladkih pijač na telesno zdravje, bo zdaj pomembno raziskati tudi njihove učinke na duševno počutje.
Vir: theconversation.com
