Bilka Baloh: POST, ko ne čistimo le na telesnem nivoju, ampak tudi na duhovnem in mentalnem

12. 4. 2021
Deli
Bilka Baloh: POST, ko ne čistimo le na telesnem nivoju, ampak tudi na duhovnem in mentalnem (foto: profimedia)
profimedia

Svobodna raziskovalka, mentorica in svetovalka na področju zdrave prehrane, v katero vpleta doktrino ajurvede, Bilka Baloh, se že 20 let aktivno ukvarja s problematiko živilske industrije in procesirane hrane, ki v telesu povzroča nered in bolezni. 

Pred dobrim letom je izdala knjigo Post - seme zdravja, ki nam odpre nove poglede postenja in zdravega načina življenja. Večji del knjige je nastal v Italiji ob Rabeljskem jezeru, kjer je vsak dan obiskovala okoliške hribe, spala v šotoru, pred katerim je največ pisala. 

Zelo težko je razložiti sistem ajurvede, da ga bo dojel naš zapleten zahodno indoktriniran razum. Kako razložiti, da telo, um in duh nista ločena? Namen knjige je ljudem pomagati pri širjenju te zavesti. Pri tem gre seveda tudi za spreminjanje prehranskih navad in življenjskega sloga. Ko se postimo se ne čistimo le na telesnem nivoju, ampak gre za temeljito čiščo na duhovnem in mentalnem nivoju.

"Zametke knjige sem začela pisati pred štirimi leti na grškem otoku Leros. Tam ima hišo moj dober prijatelj Cangiz Aktar s katerim prijateljujeva že več kot dvajset let. Preden sem odpotovala v Grčijo, sem ga obiskala v Istambulu, kjer je kot redni profesor poučeval na filozofski fakulteti. Šla sva na izlet in povedala sem mu, kaj želim sporočiti ljudem. Ker je napisal kar nekaj knjig, mi je pred odhodom na otok dal moder nasvet. "Bilka piši, kot je pisateljem svetoval Pulitzer: kratko, jedrnato in barvito. Na Lerosu boš imela mir in svobodo, ki jo tako potrebuješ. V nekaj mesecih boš lahko sestavila svojo zgodbo."  Žal očitno takrat še nisem bila pripravljena na "kratko". Ljudem sem želela podati preveč informacij in knjiga ni šla v pravo smer. Kdo si pa želi brati knjigo od 900 strani.

Znanje se je kopičilo dolga leta, vendar nikoli nisem zbrala dovolj poguma. K sreči so me obkrožali ljudje, ki so vame verjeli bolj kot sama. Verjetno je temu botrovala tudi nesamozavest, saj nikoli nisem bila zadovoljna s svojimi izdelki. Perfekcionizem me je tlačil k tlom. "Never good enough". Ker sem prijateljem in znancem pomagala pri spreminjanju prehranskih navad, jim stala ob strani kot postna mentorica, z nekaterimi smo skupaj odpravljali najrazličnejše zdravstvene težave, so me vzpodbujali naj končno že "rodim" to knjigo. Ljubezen do knjig mi je privzgojila mama in že od rane mladosti krojijo moje življenje. Zadnje čase žal izginjajo in jih je vedno manj, zato sem želela knjigo v tiskani obliki.

Že dvajset let poglobljeno raziskujem prehransko in živilsko industrijo ter proces naraščanja prebivalstva po industrijski revoluciji, zaradi katere je število ljudi, po celem svetu začelo sunkovito naraščati. Globalizacija je prinesla ponoven razvoj in lakota se je, vsaj začasno ustavila. Nove tehnologije konzerviranja in zamrzovanja mesa in drugih živil so omogočala, da so hrano razmeroma varno in hitro pripeljali kamor koli na svetu. To je spodbudilo kmete tudi drugod in vse več se jih je vključevalo v masovno pridelavo. S tem je postala hrana globalno blago in ne več, le potreba za preživetje.

Hitro rastoča infrastruktura je pomenila začetek kmetijske revolucije. V raziskovalnih centrih so strokovnjaki začeli odkrivati nove sorte rastlin in pasme živali, ki so zrastle hitreje in bile vse večje in večje. V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja so nastajale prve hibridne sorte kuruze, ki so imele večje storže in so na polju bližje rastle druga ob drugi, zaradi česar se je povečeval hektarski donos.

Vzporedno so razvijali umetna gnojila, saj s hlevskim gnojem in kolobarjenjem niso več uspeli povečevati pridelka. Med najrevolucionarnejšimi odkritji dvajsetega stoletja je Haber-Boschova metoda pridobivanja umetnega amonijaka, težko dostopnega hranila za rastline. Prvi amonijak so proizvedli leta 1913 v BASO - ovi tovarni v Oppauu v Nemčiji. Ocenjujejo, da še danes umetna gnojila iz amonijaka, proizvedenega po tem postopku, prehranjujejo približno tretjino svetovnega prebivalstva.

Do konca dvajsetega stoletja se je sodobni prehranjevalni sistem opeval kot največji dosežek človeške rase. Pridelali so vedno več žita, mesa, sadja in zelenjave kot kadar koli preje, ceneje kot kdaj koli in ob tem dosegli stopnjo varnosti, raznolikosti in kakovosti na nivoju, ki je bila predhodnjim rodovom nepojemljiva. Hkrati pa je vedno več ljudi začelo zbolevati. Procesirana, sicer slastno pripravljena hrana je pravzaprav mrtva hrana, ki opustoši naše organe, ki so odgovorni za presnovo in prebavo.

Kot dominantna vata doša, sem te neprijetnosti čutila na čustvenem in telesnem nivoju že v rani mladosti. Vata ima sedež v debelem črevesju, če se izrazim v jeziku zahodne doktrine, v črevesnem mikrobiomu. Ajurveda že tisočletja poudarja, da vse bolezni izhajajo iz vata doše, torej iz črevesja. V zahodnem svetu pa se je s to problematiko začel ukvarjati rusko-francoski znanstvenik in bakteriolog Ilja Mečnikov (Pasteurjev inštitut v Parizu) šele pred sto leti.

Njegovo delo je rodilo sadove leta 1908, ko je dobil Nobelovo nagrado na področju fiziologije in medicine za preučevanje belih krvničk, ko je dokazal, da je odpornost odvisna od gostiteljevega telesa in njegove odpornosti na patogene bakterije. Funkcija belih krvničk – levkocitov je “požiranje” bakterij. Zberejo se na kraju okužbe in to, kar se dogaja potem, je bitka med bakterijami in celicami, ki jih je Mečnikov imenoval fagociti (celice požiralke). Ko fagociti propadejo, iz njih nastane gnoj. Mečnikov je menil, da imajo bela krvna telesca pomembno vlogo pri odpornosti organizma na okužbe in bolezni. Trdil je, da obstaja tesna poezava med črevesno sluznico in prehranjevanjem. Mnogi ga imenujejo za očeta probiotikov, čeprav so črevesni mikrobiom in bakterije v njem detajlno začeli raziskovati mnogo kasneje.

Vse informacije je bilo potrebno "zazipati" v kratko obliko, hkrati pa napisati dovolj poljudno, da bo razumljiva širšemu krogu ljudi. Večkrat sem se zalotila, da sem uporabljala strokovne izraze, ki niso bili primerni. V veliko pomoč so mi bile besede učitelja Sant Baljit Singha, ki nam vedno govori, da se moramo izražati preprosto. Zato je na prvem listu knjige Aristotlov citat, "Da boš pisal dobro se izražaj v jeziku povprečnih ljudi, a misli kot modrec". Najtežje je bilo razložiti sistem ajurvede, da ga bo dojel naš zapleten zahodno indoktriniran razum. Kako razložiti, da telo, um in duh nista ločena? Da smo čista vibracija, ki jo vseh religijah imenujejo bog. Boga nosi vsak izmed nas v sebi. Bog je svetloba, bog je vibracija, bog je duša, zavest, ki je neumrljiva. Namen knjige je ljudem pomagati pri širjenju te zavesti. Pri tem gre seveda tudi za spreminjanje prehranskih navad in življenjskega sloga. Ko se postimo se ne čistimo le na telesnem nivoju ampak gre za temeljito čiščo na duhovnem in mentalnem nivoju. Postajamo pretočni in zavoljo tega bolj subtilni.

Že dolgo živim precej odmaknjeno življenje in ne vem, niti nisem vedela, kako in koliko časa pišejo drugi. Izhajala sem iz sebe in svojih izkušenj. Post, seme zdravja sem začela pisati predlani poleti. Knjiga je kar "padla" iz mene. Ker obožujem naravo sem se odpeljala proti hribom, si postavila šotor in pisala. V neokrnjeni naravi, v miru, ko me je prebudilo petje ptic in svež zrak sem pričela s pisanjem. Večji del knjige je tako nastal v Italiji ob Rabeljskem jezeru, nedaleč od Sella Neve, kjer je bližini v meni najljubša gora Jof di Montasio. Skočila sem na hrib z vprašanji, jih dobila in potem pisala pred šotorom.

V tistem času sem sodelovala tudi z osnovnimi šolami, kjer sem kot športna učiteljica pomagala na letovanjih. Tako je knjiga nastajala tudi v Savudriji in Poreču. Ko sem le imela čas, sem pisala. Spomnim se, ko so prišli otroci do mene in me spraševali o čem pišem. Na zelo poljuden in razumljiv način sem jim razložila. Takrat sem bila ravno pri genskem zapisu. Smejali smo se, učila sem jih joge, meditacije in prav oni so dali naslov temu poglavju. Pogovarjali smo se o tem kako smo edinstveni, neponovljivi in dogovorili smo se, da bo to poglavje nosilo naslov "Fantastično neponovljivi".  Otroci so neverjetno subtilni, samo če jim znamo slediti, jih "slišati". To sem se naučila, ko sem zaključila z izobraževanjem Montessori pedagogike. Obožujem ta mlada bitja in se od njih ogromno naučim. Velik del knjige je nastal tudi v vrhniški knjižnici, kjer sem bila takrat začasno zaposlena. Hvaležna sem takratnim sodelavcem in sodelavkam, ki so me pri projektu spodbujali in podpirali, predvsem pa vame verjeli.

Knjigo je oblikovala izjemna Veronika Saje, vedno potrpežljiva glede mojih želja. Samo črke sva izbirali dva meseca. Tudi mandale nisva našli, ki bi bila dovolj nežna in subtilna, potem pa se je pojavila sama od sebe. Še težje sem izbrala fotografije, saj sem želela, da bodo popestrile in podkrepile napisana poglavja. Poleg vsebine notranjost bogatijo verzi dramatikov, pesnikov in perzijskih modrecev. V knjigi sem združila starodavno doktrino ajurvede in sodobno medicino zato sem iskala primerno fotografijo tudi za naslovnico. Pri tem mi je pomagal arhitekt in prijatelj Anton Žižek. Naslovnica prikazuje nastanek vesolja. Šiva, na enem izmed listov prikazuja zavest, brezoblično, moško energijo in je eden izmed treh najvišjih bogov v hinduizmu, je bog Univerzuma. Šiva je uničevalec nevednosti in osvoboditelj. Druga podoba je Šakti mati svetov, ki je Šivina spremljevalka in žena. Uteleša energijo in moč. Tu še zdaleč ni bilo konec oblikovanja. Želela sem rdeč rob na naslovnici in zlato obrobo, ne preveč vpadljivo. Knjigo je lektorirala Edita Žugelj, moja nekdanja urednica, ko sem še pisala prispevke za POP TV. Tudi brez nje knjiga nebi bila tako popolna. Piko na i pa je dodala Polonca Mali dr. med. z izjemno recenzijo.

Knjiga je nastala v petih mesecih. Poleg dela v knjižnici, sem opravljala še pogodbeno delo za Kranjsko občino in kuhala za nekaj ljudi, ki so bili na reducirani dieti in seveda je bilo potrebno skočiti še na kak sončni vzhod in obiskati kakšen višji dvatisočak. Bila sem časovno omejena, ker sem bila zaposlena za določeno obdobje in čas se mi je iztekal. Zavoljo tega sem pisala vsak prost trenutek, ter izkoristila dopust, da sem se posvetila "svojemu otroku". Bila sem kot veter, kar moja dominantna doša tudi predstavlja, saj je sestavljena iz etra in zraka. Na koncu sem se sesula. V glavi je nastala praznina, nisem se spomnila svoje telefonske številke, pozabila sem pin kodo kreditne kartice, peljala sem se mimo svoje hiše... Ne maram besede izgorelost. Preveč se jo izrablja, o tem piše in govori. Jaz raje rečem, da sem bila utrujena. Potrebovala sem počitek, spanje, hribe, tišino. 

Zgodbo sem pripravljala več kot deset let. Morala sem izbrati med preživetjem in tuzemeljsko ljubeznijo. Vedela sem, da bom izgubila nekaj zelo dragocenega. In tudi sem. Bila je najtežja odločitev v mojem življenju, s čemer še danes nisem pomirjena. Z meditacijo rešujem svoje strahove in negotovosti. Kdor pravi, da ga ne ujame strah, jeza, tesnoba, žalost in da živi v samsari mu ne verjamem, kajti vsa negativna čustvovanja bivajo v kolektivni zavesti in v zavesti vsakega posameznika.

Napredek vidim v ljubezni do celotnega stvarsta, živali, otrok, v sočutju do nemočnih in pomoči potrebnih. Kal juga se počasi končuje, poslavlja, vendar se nič trajnega ne zgodi čez noč. Trdni temelji se vedno postavljajo počasi, da so stabilni in močni. Zlata doba je pred vrati, vendar jo bomo dočakali le s strpnostjo in ljubeznijo do sebe!" 

Besedilo: Bilka Baloh

Več o postenju, Bilki in izkušnjah udeležencev si preberite v knjigi Post, seme zdravlja