Biodinamika: Stik z zemljo in kozmosom

Na rast rastlin vpliva vse, kar je na tleh in v tleh, pa tudi tisto, kar je na nebu: Sonce, Luna, planeti in zvezde.

27. 3. 2013

O tem je mojo mamo učila njena mama – in moja mama ne gre na vrt, preden ne pogleda setvenega koledarja, celo lase nama je s sestro strigla le ob določenem položaju planetov, da bi bili bujnejši. Ko sem tako prvič slišala za biodinamično kmetijstvo, pripravke iz kopriv in sožitje vrtnarjenja z naravo, mi je bilo vse zelo blizu ... A ob pogovoru z Meto Vrhunc, prvo slovensko biodinamičarko in ustanoviteljico prvega slovenskega društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec, iz katerega je nastalo že petnajst regionalnih društev Ajda, sem ugotovila, da so razsežnosti biodinamičnega kmetijstvaše večje (ter da zato tudi živila z oznako Demeter po pravici nosijo svojo ceno).

Po vsem tem, kar sem brala in kolikor sem se pogovarjala z biodinamičnimi vrtičkarji in kmeti, pa lahko zapišem le to – čeprav te biodinamika hoče celega, ti podari še več, ne le s pridelki z visokoenergetsko vrednostjo, temveč tudi s stikom z zemljo, kozmosom in vsem, kar se nam dogaja v življenju.

Naj vas torej zgodba, ki je spremenila življenje Mete Vrhunc, katere osnovna izobrazba je vse prej kot kmetovanje (po izobrazbi je ekonomistka in prevajalka), navdihne ali pa celo spodbudi, da končno najamete tisti vrtiček, o katerem razmišljate že tri leta, ali pa zakopljete lopato v zelenico za hišo.

Biodinamiko je spoznala sredi Nemčije

Zelo dolgo sem živela v Nemčiji. Tam so prizadevanja za zdravo hrano aktualna že od šestdesetih let. Številni škandali na področju uničevanja zemlje, rastlin in pridelovanja hrane, ki naj bi vendar zagotavljala zdravje človeka, so bili razlog, da sem se, ekološko naravnana, tudi sama odločila, da po rojstvu svojih otrok dosledno skrbim za zdravo prehrano svoje družine s pridelovanjem na svojem vrtu ali z nakupom izključno ekoloških pridelkov, otroka sta me namreč s svojimi nesrečami in boleznimi pripeljala v Stuttgartu najprej do antropozofske medicine, potem pa do waldorfske pedagogike.

Tam sem spoznala tudi biodinamiko, Steinerjevo kmetovanje, najstarejšo in najodličnejšo ekološko metodo dela z zemljo, rastlinami in živalmi. Kot za vsa druga področja Steinerjeve zapuščine namreč tudi za biodinamiko najprej velja to, da nam Steiner z njo odstira vpogled v vso resničnost, ki pogojuje plodnost zemlje in zdravje rastlin ter razkriva, zakaj in kako je vse to pomembno za zdravje in razvoj človeka.

Kot ateistično vzgojen otrok povojnega časa sem se srečala podobno kot prej pri antropozofski medicini in pedagogiki prav s tistim, kar so bili odgovori na pomembna vprašanja, ki mi jih je življenje zastavljalo, na katera pa mi vzgoja in šolanje prej nista dala odgovorov.

Delo z zemljo je osrečujoče

Biodinamika danes osmišlja moje življenje. Temu, čemur po navadi pravimo delo in česar je na kmetiji veliko, jemlje vsako težo, preobraža 'delo' v milost. Razumeti neizmerno pomembnost naloge, biti most med preteklimi in prihodnjimi rodovi, biti soudeležen pri ohranjanju najdragocenejšega, kar ljudje imamo, torej zemlje in kulturnih rastlin, brez katerih človek nima prihodnosti, je izjemno osrečujoče.

Tudi v Sloveniji se vse več ljudi prebuja, prepoznava, da vodi delegiranje odgovornosti za svojo hrano v bolezen ter da je treba zaradi svojega zdravja in kakovosti življenja, za hrano spet aktivno skrbeti. Svojo nalogo vidim ta čas predvsem v tem, da vsem, ki iščejo novo in zanesljivo znanje, to znanje posredujem. Poleg dela na kmetiji, kjer pridelujemo vsa svoja žita in vso zelenjavo, kjer res dosegamo samooskrbo na visoki ravni, ponujam na naših začetnih tečajih na kmetiji ali na predavanjih po Sloveniji možnost nabiranja teoretičnega in praktičnega znanja.

Moj delavnik ima zato mnogo obrazov. Pri pravem vremenu, času, razvoju rastlin ima prednost delo na njivi ali vrtu. Sicer ima prednost delo z ljudmi ali pri računalniku za ljudi;  v meri, kot to zmorem, želim namreč prispevati delež v razumevanju Steinerjeve zapuščine s prevajanjem njegovih del.

Petra Arula, Senka Kušer Mijić