Danes je naravno – ekološko pridelano – organsko trend, modno pa je postalo tudi vrtnarjenje.
Ljudje so začutili, da jim hitenje naokoli vzame preveč energije, da potrebujejo zatočišče, dom, in da jim pridelovanje hrane daje posebno zadovoljstvo, povezanost z naravo in drugačno srečo – tisto, ki bistri duha in telo, ki prihaja od znotraj in ne potrebuje neskončnega števila dražljajev.
Obenem so na vrtu vedno bolj dovzetni za manj agresivne dražljaje: kar naenkrat barve dobijo 'barvo', ko se odločijo za naravno vrtnarjenje, z njim povabijo na svoj vrt tudi pisano družbo živali in rastlin iz okolice – in tako jim v urah, ki jih preživljajo na vrtu, družbo delajo pisani metulji, ptice s svojim žvrgolenjem in množica majhnih bitij, ki rada 'brska' po zemlji brez strupov.
Poleg vedno večjega miru znotraj sebe sredi stresnega sveta so koristi vrtnarjenja vidne tudi po vedno bolj zdravi prehrani vseh, ki negujejo svoj vrt, zdravem okolju in varnosti za živi svet, polnejši denarnici in vedno bolj zdravi sedanjosti in prihodnosti.
Naravno vrtnarjenje
O tem, kaj je naravno vrtnarjenje, kako se ga lotiti in kaj vse z njim pridobite, si lahko preberete v odličnem priročniku Moj ekovrt (Kmečki glas) slovenske avtorice Miša Pušenjak, ter podrobni in slikoviti publikaciji Naravno vrtnarjenje – Do zdravih pridelkov brez kemikalij (MKZ).
Iz knjige Naravno vrtnarjenje smo izbrskali nekaj nasvetov o tem, kaj vse moramo upoštevati pri naravnem vrtnarjenju, kako se vsega skupaj lotiti, pa je podrobneje razloženo v priročniku.
- "Naravno je treba urejati ves vrt, od zelenjavnih in cvetličnih gredic do sadnih nasadov, trat in stezic;
- privabljati koristne živali, ki bodo pomagale pri zatiranju škodljivcev;
- razlikovati koristne živali od škodljivih;
- spoznati posebnosti svojega vrta in jih znati čim bolje izkoristiti;
- posvečati veliko pozornosti tlom oziroma prsti;
- pripravljati kompost in listovko za prehrano tal;
- z recikliranjem in ponovno uporabo zmanjševati izkoriščanje naravnih virov in težave zaradi kopičenja odpadkov;
- uporabljati predvsem biološko pridelana semena;
- vedno pomisliti na morebitne škodljive vplive na okolje, zlasti pri izbiri dodatkov za izboljšanje prsti in uspevanje rastlin ter gradiv za utrjene površine, ograje in druge vrtne gradnje;
- z zbiranjem deževnice ter izboljšanjem strukture tal in gojenjem pravih rastlin omejiti porabo dragocene pitne vode za zalivanje;
- oskrbovati se predvsem z gradivi in potrebščinami iz bližnje okolice;
- po možnosti uporabljati tradicionalne metode;
- uporabljati tudi najnovejše znanstvene metode, ki so skladne z načeli naravnega vrtnarjenja;
- prenehati uporabljati umetna gnojila;
- opustiti sežiganje odpadkov;
- prenehati uporabljati herbicide za odstranjevanje plevelov;
- prenehati uporabljati pesticide in s strupenimi kemikalijami zaščiten les;
- zavračati gojenje gensko spremenjenih sort;
- skrbeti za gensko raznovrstnost in ohranjanje redkih sort gojenih rastlin."
Petra Arula
- Preberite še: Metode ekološkega vrtnarjenja