Predstavljamo štiri sorte gob, ki po kitajski tradicionalni medicini že na tisoče let veljajo za eliksir življenja. Morda se bodo odslej šitake, Cordyceps sinensis, rejši in maitake večkrat znašle na vaših krožnikih.
Gobe so dobra in zdrava hrana z malo kalorijami in veliko rastlinskimi beljakovinami. Vsebujejo tudi cink, železo, vlaknine, esencialne aminokisline, vitamine in minerale. V kitajski tradicionalni medicini so gobe učinkovito sredstvo za izboljšanje zdravja in dvig vitalnosti. Gobe so tudi probiotiki, ki krepijo telo in mu z vzdrževanjem fiziološke homeostaze – ravnotežja in naravne odpornosti – pomagajo v boju proti boleznim.
V zadnjih 50 letih je medicina zaradi nižjih organizmov, kot so gobe, prišla do novih velikih odkritij: med drugim so iz gob pridobili prvi antibiotik, velik napredek pa je bil, prav zaradi zdravila, narejenega iz gobe, ki raste na mrčesu (ciklosporin), dosežen na področju presajanja organov.
Nižje organizme, kot so plesni, kvas in gobe, uporabljamo pri izdelavi kruha, vina, piva, sirov, organskih kislin in vitaminov, tudi pri proizvodnji vitamina C.
Dokazano je, da sestavljeni sladkorji v gobah in njihovi derivati lahko zvišajo raven proizvodnje citokina, proteina, ki ga imunski sistem proizvaja za lažjo medcelično komunikacijo. Prav zaradi slednjega je na Japonskem in Kitajskem zelo razširjena uporaba gob za zdravljenje rakavih obolenj. Dokazano je na primer, da goba rejši krepi imunski sistem in upočasnjuje rast tumorjev.
Reishi
(Eliksir zdravja in dolgoživosti)
Ganoderma je latinsko ime gobe rejši, v prevodu pa beseda pomeni sijoča koža. Te gobe so v obliki fižola, imajo rdečkasto-rjav klobuk in lahko dosežejo premer 20 centimetrov. V naravi najpogosteje rastejo ob deblu hrasta ali slive. Najdemo jih v vlažnih gozdovih Azije, Evrope, Južne Amerike in ZDA.
Na Kitajskem in Japonskem to gobo v domači medicini že 4.000 let cenijo kot vsesplošno uporaben tonik, ki pomaga pri težavah s srcem, pri astmi, raku, visokem krvnem tlaku in artritisu. Ker je v naravi redkost, je bila nekoč veliko vredna in sta jo uživali le japonska in kitajska elita. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Japonec Shigeaki Mori razvil metodo, po kateri so rejši začeli gojiti, zaradi česar je goba postala cenejša in dostopnejša.
V tradicionalni kitajski medicini rejši sodi v skupino zdravil fu zheng, ki so po prepričanju kitajskih zeliščarjev najmočnejši eliksirji zdravja in dolgoživosti. Blagodejno deluje na meridiane srca, vranice, pljuč, jeter in ledvic. Ta nevtralna rastlina pomiri um, nahrani srce, oživi či, ublaži simptome bolezni srca, izboljša dotok krvi v srce in tako olajša simptome angine pektoris.
Številne azijske klinične študije so pokazale, da rejši pomaga pri zdravljenju hepatitisa, kroničnega bronhitisa, astme in bolezni srca. Ta goba znižuje krvni tlak, raven holesterola v krvi, zvišuje število belih krvničk, zmanjšuje pojavnost alergijskih reakcij, umirja osrednji živčni sistem, sprošča mišice in blaži učinke kofeina. Rejši deluje tudi analgetsko, obnavlja epitel bronhijev ter telesu uspešno pomaga v boju s stafilokoki, streptokoki in s pljučnico.
Dokazano je, da je rejši najbolje uživati zjutraj na prazen želodec, in sicer z vitaminom C, ki pomaga pri razgradnji sestavljenih polisaharidov, zaradi česar jih telo lažje absorbira. Gobo lahko kot zdravilo brez stranskih učinkov uživamo dlje časa.
Rejši priporočajo kot tonik za zdravje, energijo in dolgoživost, predpisujejo pa jo tudi za zdravljenje bronhitisa, hepatitisa in mononukleoze, pa tudi za zdravljenje artritisa in sindroma kronične utrujenosti. Rejši jemljejo planinci na Kitajskem proti višinski bolezni, uporablja pa se še kot protistrup pri zastrupitvi z gobami. Pozitivni učinki uživanja rejšija se ponavadi pokažejo že po desetih dneh, vendar so ti po dveh mesecih neprekinjenega uživanja precej močnejši.
Cordyceps sinensis
(Krepitev imunskega sistema, proti duševni otopelosti)
Cordyceps tradicionalna kitajska medicina opisuje kot gobo sladkastega okusa, nevtralno in blago, tople narave, ki zadene meridiane pljuč in ledvic. Mnogi po zaužitju te gobe opazijo povišano raven energije in zaznajo boljše razpoloženje, saj gre za tonik, ki povzdigne celoten organizem in blagodejno deluje na jin in jang.
Njene blagodejne učinke so prepoznale že številne generacije kitajskih zdravnikov, zatem pa tudi sodobne raziskave. Kitajsko Ministrstvo za zdravje je leta 1987 odobrilo zdravljenje s Cordycepsom 1.800 bolnikom, obolelih za različnimi boleznimi.
Klinične raziskave so pokazale, da, poveča telesno moč pri bolnikih, ki trpijo za srčno-žilnimi obolenji in težavami z dihali, poveča raven znotrajcelične izrabe kisika in ATP-ja (glavno skladišče energije znotraj celic), izboljša delovanje pljuč in ublaži simptome pri bolnikih, ki trpijo zaradi težav z dihali, predvsem pri astmatikih: poveča kapaciteto pljuč pri zdravih starejših bolnikih, izboljšuje toleranco za hlad, predvsem pri starejših osebah, ter izboljša stanje pri bolnikih, ki se pritožujejo zaradi utrujenosti.
Mnoge kitajske družine hranijo v svojih domačih zalogah to gobo, ki jo užijejo ob prvih znakih prehlada ali simptomih gripe. Raziskave so pokazale, da se po treh dneh uživanja Cordycepsa lahko znatno zmanjša količina sluzi in da se stanje pri bolnikih s kroničnim bronhitisom izboljša.
Micelij Cordyceps sinensisa je odličen tonik za tiste, ki okrevajo po bolezni, za ljudi s slabo krvno sliko, z oslabljeno odpornostjo dihalnega sistema in za osebe, nagnjene k prehladom ali gripi, ni pa priporočljiv za tiste, ki okrevajo po vsaditvi organov. Ta goba je stimulans, tonik za vitalnost in dolgoživost, adaptogen, ki pomaga uravnavati krvni tlak ter viša raven energije in vzdržljivosti.
Maitake
(Uravnava krvni tlak in deluje preventivno proti raku)
Grifola frondosa je velika goba, ki lahko zraste do velikosti nogometne žoge. Raste lahko nekaj let, in sicer ob korenini dreves, najraje hrastovih. Zelo je občutljiva na spremembe v okolju, zato je ni lahko gojiti.
Na Japonskem jo poznajo pod imenom maitake, kar pomeni goba, ki pleše. Njena uporaba je na Japonskem zelo razširjena v kulinariki in je glavna sestavina narodne jedi nabe, obenem pa pomembna sestavina mnogih drugih jedi (pogosto jo pripravljajo le z maslom, zavito v foliji). Tehta lahko do 20 kilogramov, zaradi česar ji pravijo kraljica gob.
Maitake je bogata z minerali (kalijem, kalcijem, magnezijem), z vitamini (B2, D2, niacin), z vlakninami in aminokislinami. Aktivno sestavino te gobe, ki izboljšuje imunski sistem, so odkrili v osemdesetih, gre pa za protein beta glukan.
Maitake uporabljajo za vsesplošno izboljšanje zdravja in telesne vitalnosti. Raste na severovzhodu Japonske in v Severni Ameriki, v tradicionalni medicini pa velja za naravno snov, ki uravnoteži organizem. Maitake znižuje krvni tlak, pomaga v boju proti raku in spodbuja funkcije imunskega sistema.
Raziskave so pokazale, da lahko uravnava raven glukoze, inzulina, serum in lipide jeter ter je koristna tudi pri hujšanju. To gobo priporočajo predvsem pri preventivi raka in preprečevanju njegovega širjenja, saj ščiti celice našega telesa.
Shiitake
(Preventiva za bolezni srca, blaži prehlade)
Naziv šitake izvira iz japonščine: take pomeni goba, shii pa hrast. Šitake v gozdovih raste na hrastovih štorih. Gojenje terja veliko namakanja. Šitake je za Japonsko pomemben izvozni artikel, gre pa za trenutno najbolj priljubljeno in v največjem obsegu gojeno eksotično gobo na svetu. Ta mesnata delikatesa ni le izvrstnega okusa, temveč ima tudi znanstveno dokazane zdravilne in hranilne lastnosti.
Šitake je bogata z aminokislinami (izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin in valin), z vitamini (B1, B2, B12) in mineralnimi solmi. Vsebuje tudi provitamin ergosterol, ki se s pomočjo sončnih žarkov spremeni v vitamin D ter deluje preventivno in zdravilno na prehladna obolenja. V zadnjih dvajsetih letih so znanstveniki iz gob izolirali številne substance, ki naj bi imele pomembno vlogo pri preventivi bolezni srca, rakavih obolenjih in aidsu.
Po latinsko ji pravimo Lentinula edodes, vsebuje pa tudi adenin in holin, ki sta pomembna pri preventivi ciroze jeter in multiple skleroze. Tirozinaza znižuje krvni tlak, medtem ko nekatere druge snovi znižujejo raven holesterola. Poleg tega, da delujejo protirakavo, šitake delujejo tudi na prehlade in gripe, virusne infekcije, inkontinenco, alergije, ki jih izzovejo zunanji dejavniki, sladkorno bolezen, visok krvni tlak, slabo kroženje krvi in sindrom kronične utrujenosti ter blaži negativne učinke kemoterapije.
Med zdravilnimi sestavinami, ki so jih ameriški in japonski znanstveniki uspeli izolirati iz gob šitake, je tudi eritadenin, za katerega je dokazano, da znatno zniža raven holesterola. Sedemdnevno uživanje gob šitake (5–6 dnevno) raven holesterola zniža za 12 odstotkov, nekajtedensko pa za več kot 25 odstotkov.
Določeni polisaharidi iz te gobe krepijo imunski sistem, učinek pa je najmočnejši takoj po zaužitju. Še ena od zdravilnih sestavin v gobi je kortinelin, ki deluje kot antibiotik širokega spektra. Sulfidi iz gob šitake uničujejo zajedavce in glivice ter blažijo in zdravijo težave s kožo.
Orientalski zdravilci so delovanje te gobe preučevali več kot 2.000 let in ugotovili, da šitake krepijo želodec, vranico in trebušno slinavko. Dve ali tri gobe kuhajte približno petnajst minut in dobili boste čaj, s kakršnim se zdravijo želodčne težave, predvsem bruhanje ali slaba prebava zaradi prenajedanja ali slabe izbire hrane. Redno uživanje te gobe v kombinaciji z zelenjavo, kuhanim ječmenom ali rezanci v juhi izboljšuje zdravje vranice in debelega črevesja.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj