Mango - kralj sadja

Kralj sadja, kot mu pravijo, je eden najslastnejših tropskih sadežev. Poleg tega je mango bogat vir zdravilnih snovi. Zakaj ga torej ne bi uvrstili na svoj jedilnik?

6. 6. 2014

Mango, kakršnega običajno prodajajo v naših trgovinah, je le ena izmed vrst tega priljubljenega sadeža oziroma jabolka tropov. Obstajajo tudi veliko manjši (težki so lahko od 150 do 750 gramov), bolj okrogli kot ovalni, sočnejši in slajši... po svetu raste kar tisoč različnih vrst tega, več kot štiri tisoč let starega super sadeža, kot mu pravijo strokovnjaki zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Mango sicer raste na drevesu (mangovcu), izviral naj bi z indijske podceline, botanično pa spada v družino anacardiaceae, v kateri sta tudi pistacija in indijski orešek.

Najboljši sveže utrgani

Mango je sezonsko sadje in če ste kdaj potovali po tropih, dobro veste, da jih je na tamkajšnjih tržnicah najbolje kupovati od konca aprila do sredine avgusta. Takrat mango vabi s svojim prijetnim vonjem, ki obeta sočno in sladko poslastico.

Seveda je najboljši mango tisti, ki je sveže utrgan, takšnih pa pri nas žal ni. V naših trgovinah lahko kupite tiste, ki so jih obrali še nedozorele in so dozorevali v hladilnici. Vseeno lahko še nedozoreli mango, ki ste ga kupili v trgovini, doma postavite na sonce in počakate nekaj dni, da dozori. Lahko ga zavijete tudi v papir, kar pospeši njegovo dozorevanje.

Izberite takšnega z nepoškodovano lupino, če ga boste nekaj dni hranili v hladilniku, pa ga uro pred zaužitjem vzemite iz hladilnika in počakajte, da sadež pridobi sobno temperaturo. Mango je namreč takrat najboljšega okusa, če je prehladen, malce izgubi svoj naravni polni okus.

Zdravilni učinki

Mango vsebuje cel kup zdravilnih snovi, od mineralov in vitaminov pa do vlaknin in antioksidantov.

Poglejmo, kako konkretno deluje na naše zdravje.

  • Izboljša prebavo: Visoka raven vlaknin v mangu pospešuje prebavo in izločanje. Vsebuje tudi encime, ki pomagajo razgrajati beljakovine.
  • Pomaga pri vročinski kapi: Sok nedozorelega manga, zmešan z vodo in sladkorjem, naj bi zniževal telesno temperaturo in preprečeval s tem povezane telesne težave.
  • Krepi imunski sistem: Mangove bogate zaloge vitamina C in A ter 25 različnih vrst karotenoidov izredno dobro vplivajo na naš imunski sistem. Znano je, da opice rade zaužijejo koščico še nedozorelega manga. Ayurvedski zdravilci so prepričani, da s tem opice pridobivajo energijo in moč za skakanje po drevesih.
  • Neguje kožo: Ker vsebuje vitamin C in beta-karoten, ki ga naše telo spremeni v vitamin A, je odličen za obnavljanje kože. Uporaba je zelo preprosta, saj mango enostavno zmešamo in nanesemo na kožo kot masko.
  • Preprečuje raka: Raziskave kažejo, da antioksidanti in encimi v mangu ščitijo pred rakom na dojkah, debelem črevesju in prostati, pa tudi pred levkemijo.
  • Zmanjšuje holesterol: Ker vsebuje veliko vlaknin, pektin in vitamin C, znižuje raven škodljivega holesterola (LDL).
  • Koristi vidu: Skodelica narezanega manga vsebuje 25 odstotkov dnevnega odmerka vitamina A, ki je nujno potreben za naš vid ter preprečuje nočno slepoto in izsušenost oči.
  • Alkalizira telo: Tartarična in malična kislina ter sledi citronske kisline, ki jih vsebuje mango, pomagajo ohranjati naš pH v krvi.
  • Pomaga pri diabetesu: Listi mangovca naj bi pomagali normalizirati raven inzulina v krvi. Zvečer v vodi zavrite liste mangovca in mešanico pustite stati čez noč, zjutraj pa tekočino precedite in popijte. Mangov sadež ima tudi relativno nizek glikemični indeks (41-60), zato zmerna zaužita količina manga ne bo preveč povišala sladkor v krvi.
  • Izboljša vaše spolno življenje: Mango je izvrsten vir vitamina E, ki po navadi zelo dobro vpliva na naš libido.

Pozor: možne alergije

Če ste alergični na lateks, vedite, da ste po vsej verjetnosti alergični tudi na nedozorel mango.

Razlog za to je tako imenovana anakardična kislina, ki je prisotna tudi v drugih, prej omenjenih sadežih iz družine anacardiaceae.

Med najpogostejšimi takojšnjimi odzivi telesa je srbečica na ustnicah, predvsem v kotu ustnic, pa tudi na konici jezika. Pri občutljivejših se lahko pojavi oteklost ustnic, gnojne tvorbe v kotu ustnic, bruhanje, driska ali težave z dihanjem.

Zrel mango naj takšne alergične reakcije ne bi povzročil, vseeno pa bodite previdni in za začetek pojejte manjši košček manga.

Mangova lupina in drevesni sok mangovca vsebuje urušiol, agresivni alergen, ki ga najdemo tudi v bršljanu oziroma strupenem octovcu, in sumac, ki prav tako spada med strupene snovi in lahko povzroči alergijo.

Uporaba in kulinarična priprava

Najbolje je, če ga jemo samega, saj tako najbolj uživamo v njegovem polnem in edinstvenem okusu.

Pred uporabo ga seveda temeljito operemo v hladni in tekoči vodi, da s sadeža očistimo prah in možne pesticide, ki jih nekateri uporabljajo za njegovo hitrejše dozorevanje. Potem ga obrišemo z mehko krpo, ki ne poškoduje lupine.

Nekateri mango najprej olupijo in potem narežejo na rezine, če je mango zelo zrel, pa lahko v neolupljenega zarežemo po dolgem okrog in okrog, tako da pridemo do koščice, sadež razpolovimo in obrnemo navzven, tako da je sočno meso izbočeno.

Meso najlažje ločimo od lupine tako, da meso najprej razrežemo na manjše kocke (tako da je podoben ježku) in šele potem ločimo lupino.

Kot rečeno imamo od manga največ, če ga pojemo samega. Lahko pa seveda z njim tudi eksperimentirate.

Kocke manga so odličen dodatek k raznim vrstam sadnih solat; v vročih dneh lahko iz manga naredimo tudi odličen napitek, ki mu dodamo nekaj kock ledu; lahko ga tudi zmešamo z mlekom in dobimo zdravilen in slasten mlečni napitek, lahko pa pripravimo tudi odličen mangov sorbet ali marmelado ali sladke in pekoče čatnije. Nedozoreli oziroma zeleni mangi so odlični tudi za pripravo slanih ali kislih čatnijev.

Sledi nekaj enostavnih receptov, ki vas bodo morda prepričali, da bo mango postal sestavni del vaših kulinaričnih specialitet.

Klasični mangov čatni

Recept: Klasični mangov čatni

Za dva 250 ml kozarca.

Sestavine:

  • 4 veliki mangi, olupljeni, izkoščičeni in narezani na kocke
  • sol
  • 4 stroki česna, olupljeni in zdrobljeni
  • 450 g sladkorja v prahu
  • 2 jabolka za kuhanje, olupljena, izkoščičena in narezana na kocke
  • 1 jušna žlica gorčice v prahu
  • 1 jušna žlica naribane ingverjeve korenine
  • 600 ml kisa iz belega vina
  • 1 čajna žlička kajenskega popra


Priprava:

Kocke manga stresite v skledo in posolite. Pustite stati čez noč. Zjutraj odlijte sok in odcedite sadje.

Česen, sladkor, jabolka, gorčico, ingver, kis in kajenski poper zmešajte v kozici in na šibkem ognju segrevajte toliko časa, da se sladkor ne raztopi. Potem mešanico zavrite in dodajte mango. Vre naj 30 minut, dokler čatni ni gost in podoben sirupu. Z žlico napolnite sterilizirana kozarca za vlaganje in dobro zaprite.

Sladki čatni se odlično poda k ocvrtemu piščancu ali pečeni svinjini, pa tudi k raznim karijem, sendvičem in drugim poslasticam.

Čatni iz zelenega manga z javorovim sirupom

Sestavine:

  • 1 velik nedozorel mango, narezan na kose
  • polovica čebule, narezane na kose
  • 1/4 skodelice peteršilja brez stebel
  • 1/3 skodelice javorovega sirupa
  • 1 čajna žlička soli
  • 2 čajni žlički gorčičnih semen
  • 1 čajna žlička koriandrovih semen
  • 1/2 čajne žličke semen arabske kumine
  • 2 čajni žlički belega kisa


Priprava:

V multipraktiku obdelajte mango, čebulo in peteršilj, dokler mango ne bo razpadel na drobne kose, velike kot kamenčki.

Mešanico stresite v kozico, dodajte javorov sirup, sol, gorčična semena, koriandrova semena in semena arabske kumine ter kis.

Kuhajte na srednje močnem ognju, dokler ne začne počasi vreti. Pokrijte in kuhajte 10 do 15 minut oziroma dokler mango ne bo začel spreminjati barve ter postal prozoren, a še vedno hrustljav. Ohladite in postavite v hladilnik do uporabe.

Čatni lahko uporabite kot dodatek k raznim vrstam jedi, od zrezkov in klobasic pa do sendvičev in karijev.

Mangova omaka

Sestavine:

  • 2 zrela manga (ne prezrela)
  • 4 jušne žlice sladkorja v prahu
  • 2 jušni žlici ruma
  • sok limete ali limone, po možnosti svež


Priprava:

Manga olupite in s koščice odstranite meso. Mangovo meso, sladkor in rum zmešajte v mešalniku, dokler ne dobite gladke omake. Po okusu dodajte sok limete ali limone.

Omaka se izvrstno prilega raznim biskvitom ali tropskim sadnim solatam. Lahko jo prelijete prek biskvita ali narezanega in ohlajenega sadja, ali pa vanjo namakate kose sadja (ananas, banana, papaja itd.)

Mangov drobljenec

Recept: Mangov drobljenec

Sestavine za nadev:

  • 3 do 4 velike zrele mange, olupljene in narezane na rezine
  • 1/2 čajne žličke zmletega cimeta
  • 1 jušna žlica sveže naribane ingverjeve korenine
  • 50 g nerafiniranega rjavega sladkorja

Drobljenec:

  • 300 g bele moke
  • ščepec soli
  • 175 g nerafiniranega rjavega sladkorja
  • 200 g masla, narezanega na kocke pri sobni temperaturi
  • košček masla za namastitev pekač


Priprava:

Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija.

Nadev: Rezine manga stresite v skledo in posujte s sladkorjem in cimetom. Previdno premešajte, tako da mangove rezine ne bodo razpadle.

Drobljenec: Moki dodajte ščepec soli in jo presejte. V veliki posodi zmešajte presejano moko in sladkor. Dodajajte kocke masla in gnetite med prsti, dokler ne dobite drobtinam podobne drobljene mešanice.

Namastite pekač in vanj z žlico položite mangove rezine. Potresite z drobljeno mešanico.

Pecite 40 do 45 minut, dokler drobljenec ne porjavi in nadev ne začne brbotati. Postrežemo toplo ali hladno, po možnosti z jajčno ali vaniljevo kremo.