Viseča smrečica, dišava na zračniku ali osvežilec v spreju lahko poskrbijo, da notranjost avtomobila prijetno diši. Toda znanstveniki opozarjajo, da se za prijetnim vonjem pogosto skriva precej več, kot se zdi na prvi pogled.
Raziskave namreč kažejo, da lahko nekateri osvežilci zraka v avtomobilih sproščajo številne hlapne organske spojine (VOC), med njimi tudi takšne, ki jih uvrščajo med potencialno škodljive za zdravje.
Kaj pravzaprav vdihujemo?
Dišave za avto delujejo tako, da v zrak sproščajo hlapne organske spojine (VOC – volatile organic compounds), ki ustvarijo prijeten vonj. Te spojine hitro izhlapevajo, zato jih vdihujemo skupaj z zrakom v zaprti kabini avtomobila.
V raziskavi, objavljeni leta 2020, so znanstveniki analizirali 12 različnih dišav za avtomobile in odkrili kar 546 različnih hlapnih organskih spojin, od katerih je bilo 30 opredeljenih kot potencialno nevarnih. Še posebej zanimivo je, da na embalaži večina teh snovi sploh ni bila navedena – proizvajalci pogosto navedejo zgolj besedo »dišava« oziroma »fragrance«.
Poleg tega raziskovalci niso našli bistvenih razlik med običajnimi izdelki in tistimi, ki so se oglaševali kot »naravni« ali »zeleni«.
Zakaj je avtomobil poseben prostor?
V avtomobilu sedimo v razmeroma majhnem, zaprtem prostoru, kjer se lahko kemikalije hitreje kopičijo kot v večjih, dobro prezračevanih prostorih.
Leta 2024 je bila objavljena raziskava, ki je spremljala uporabo osvežilcev zraka v različnih avtomobilih. Ugotovili so, da že kratkotrajno pršenje občutno poveča koncentracijo drobnih delcev in hlapnih organskih spojin v kabini. Posebej učinkovito pri zmanjšanju njihove koncentracije se je izkazalo prezračevanje z dovodom zunanjega zraka, medtem ko način recirkulacije zrak večinoma zadržuje v kabini.
Kaj pa vročina?
Poleti se lahko temperatura v parkiranem avtomobilu povzpne zelo visoko. To ni pomembno le zaradi udobja, ampak tudi zaradi kakovosti zraka.
Raziskave kažejo, da višje temperature povečajo sproščanje različnih kemikalij iz materialov v notranjosti avtomobila, pa tudi iz dišav. Ena od študij je pokazala, da lahko koncentracije nekaterih potencialno hormonsko motečih snovi ob zelo vročih poletnih dneh narastejo tudi za več tisočkrat v primerjavi z običajnimi pogoji, medtem ko učinkovito prezračevanje občutno zmanjša izpostavljenost.
Ali so dišave nevarne?
To ne pomeni, da bo občasna uporaba dišave za avto povzročila bolezen. Znanstveniki opozarjajo predvsem na dolgotrajno in ponavljajočo se izpostavljenost, zlasti pri ljudeh, ki veliko časa preživijo za volanom.
Pri občutljivejših posameznikih lahko močne dišave povzročijo:
- glavobol,
- draženje oči, nosu ali grla,
- poslabšanje astme ali drugih težav z dihali,
- slabost ali omotico.
Raziskovalci poudarjajo tudi, da vseh dolgoročnih učinkov še ne poznamo, zato je smiselno izpostavljenost zmanjšati, kadar je to mogoče.
Vir: pubmed
