Dossier prsi: Nežne in močne

V mesecu boja proti raku dojk postavite sebe na prvo mesto in premislite o tem, kaj delate za svoje duševno in telesno zdravje. Pravočasno posvetite pozornost najlepšim simbolom svoje ženstvenosti in jih zaščitite s preventivnimi pregledi in zdravimi navadami.

Dossier prsi: Nežne in močne (foto: Kristina Lenard) Kristina Lenard
28. 9. 2010

Ali kdaj pogledate navzdol proti svojim dojkam in se začutite posebni, ker ste ženska? Zahvaljujoč dojkam lahko vaše telo priskrbi hrano novemu krhkemu življenju. Ali ni že zaradi tega lepota močna? Prav zato jo je treba zaščititi in negovati. Žal sodobno življenje vsak dan bolj ogroža naše prsi in s tem celotno zdravje. Moč tega negativnega vpliva ne bi bila tako velika, če včasih ženske ne bi pozabile nase in če bi posvečale dovolj pozornosti lastnem zdravju. Če ste doslej vse drugo postavljali na prvo mesto, naj bo vsaj v mesecu boja proti raku dojke preventiva na vrhu vašega seznama, ker ste, ne pozabite, brez zdravja nezmožni narediti karkoli za kogarkoli.

Različni vzroki

Če mislite, da je rak dojke nekaj, kar se zgodi komu drugem, se morate zavedati, da v Sloveniji zboli za rakom dojk vsako leto še vedno več kot 1100 žensk (ženske v Sloveniji v največjem številu zbolijo prav za rakom dojke, ki pri ženskah predstavlja kar petino vseh rakov), kar 400 pa jih zaradi te bolezni umre.

»Zelo pomembno sporočilo Evropskega kodeksa proti raku je zgodnje odkrivanje rakavih sprememb,« pravi prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., članica strokovnega odbora Europe Donne – slovenskega združenja za boj proti raku dojk.« Če namreč raka dojke odkrijemo dovolj zgodaj, je verjetnost za uspešno zdravljenje velika. »Vsak posameznik mora poznati svoje telo in ob sumljivih spremembah obiskati zdravnika. Najpogostejši znaki, ki lahko napovedujejo nastanek raka dojke, so rdečina, oteklina, ugreznjena bradavica, izcedek iz bradavice, sprememba kože (pomarančasta, zgubana koža). V takem primeru takoj obiščimo izbranega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki nas bo napotil na potrebne in ustrezne preiskave. Pomembno je, da s tem pregledom ne odlašamo. Raka, ki je odkrit v zgodnjem stadiju, je mogoče dokaj učinkovito zdraviti, spodbuja Govc Erženova in dodaja: »Program zgodnjega odkrivanja raka dojk se imenuje DORA in omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom starosti, da vsaki dve leti opravijo rentgensko slikanje dojk – mamografijo, trenutno edino zanesljivo metodo za zgodnje odkrivanje raka dojk.«

Na hormonski sistem ženske vpliva veliko dejavnikov in vsaka se na njih odziva drugače, zato je nemogoče izločiti nedvomne povzročitelje raka dojke. Tisto, kar pri eni ženski spodbudi nastanek raka, se druge morda ne bo niti dotaknilo. Vendar obstajajo skupni dejavniki tveganja. Že samo dejstvo, da ste ženska, to tveganje zvišuje. Moški, kot vemo, redko zbolijo za rakom dojke, saj na rast malignega tkiva delujeta hormona estrogen in progesteron. Če je kdo v družini že zbolel za to boleznijo, se tveganje še viša. »Za rakom dojk pogosteje zbolijo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade, in tiste, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 35. letu starosti. Večje tveganje za nastanek raka dojk je tudi pri tistih ženskah, ki prejemajo nadomestno hormonsko terapijo. Pomembno vlogo pri povečanem obolevanju za rakom dojk igra tudi dednost,« opozarja prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., članica strokovnega odbora Europe Donne – slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Številne raziskave kažejo, da nekatere življenjske navade lahko prispevajo k razvoju tumorja, vendar bi bilo neresno in površno sklepati, da katera koli izmed njih samostojno povzroča raka dojke. Ta tumor nastaja pod vplivom velikega števila notranjih in zunanjih dejavnikov, ki skorajda nikoli niso enaki. Ker rak dojke ni enoznačen pojem, kar pomeni, da obstajajo različne vrste raka dojke, ki rastejo z različnimi hitrostmi in se različno razširjajo, nihče ne more predvideti, kdo in kdaj bo razvil bolezen, ne glede na to, ali je genetsko nagnjen k temu ali ne.

Pa vendar lahko vplivamo na to, da je možnosti za razvoj raka čim manj: močnejši in sposobnejši za obrambo je organizem, verjetneje je, da bomo premagali bolezen. Človekov duševni profil je enako pomemben kot telesni obrambni ščit.

Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in da lahko tveganja za bolezni močno zmanjšamo že z zdravim načinom življenja. »Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje za 30–40 %, prvi porod pred 20. letom za 50 %, dojenje pa za 10 %,« spodbuja Govc Erženova in dodaja: »Raziskave potrjujejo, da redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa, dojke, materničnega vratu in prostate.

Zdrava prehrana, ki vključuje več sadja in zelenjave (najmanj 400 g na dan) ter manj mesa in živalskih maščob, varuje pred nastankom raka prebavil, dojke, maternice in prostate.« In s čim kar kličete bolezen, tudi raka dojke? »S kajenjem je povezanih kar tretjina vseh smrti zaradi raka,« opozarja Govc Erženova in dodaja: »Število obolelih in umrlih pa se poveča, če je kajenje povezano še s tveganim uživanjem alkoholnih pijač. Tudi prekomerna prehranjenost in debelost zvečata tveganje za nastanek raka, pa ne le debelega črevesa, ledvic, maternice, požiralnika in žolčnika, temveč tudi dojk pri ženskah po menopavzi,« še opozarja Govc Erženova.

Vedeti je treba, da je rak dojke bolezen gena. Naše celice torej rastejo, razvijajo se, vendar tudi umirajo pod vplivom genov. Če je kakšen gen poškodovan, ne glede na to, ali je poškodovan podedovan ali so vzrok poškodbe zunanji vplivi, ne more primerno ‘komunicirati’ s celico, ki zato lahko narobe razloži njegove signale ter začne nenadzorovano rasti, iz česar lahko nastane tumor. Dovolj je, da samo ena celica izgubi nadzor nad svojim razmnoževanjem, da lahko nastane tumor. Takšne celice tumorja se vsak dan ustvarjajo v našem telesu, vendar jih imunski sistem prepoznava in uničuje. Težava nastane, ko je imunski sistem preobremenjen in se ne more pravočasno odzvati. Zato je življenjski slog, ki vključuje tako zdravo prehrano, nadzorovanje stresa in skrb za duševnost kot skrb za telesno zdravje, eden od glavnih dejavnikov dobrega delovanja imunskega sistema.

Čim prej na pregled

Čeprav rak dojke najpogosteje prizadene starejše ženske, ni več redek tudi med dvajsetletnicami, zato nikoli ni prezgodaj za preventivne preglede. Nekatere mlade ženske imajo že v teh letih benigne spremembe, ki jih je treba spremljati. Preostalim bodo po prvem pregledu svetovali, naj pridejo čez nekaj let, ker je njihovo tkivo takšno, da ne pričakujejo večjih sprememb. Ni pravila, vendar je za dojke treba skrbeti od trenutka, ko se oblikujejo. In še enkrat: spremembe moramo odkriti čim prej, ker bolezen v tej fazi lahko uspešno zdravimo, medtem ko v napredovalni stopnji niti celoten močni medicinski arzenal, ki napreduje iz dneva v dan, ne more pomagati, opozarjajo zdravniki.

Mamograf in ultrazvok

Dve mogočni orožji pri odkritju tumorjev sta mamografija in ultrazvok. Kljub temu, da je mamografija glavno orožje v odkrivanju sprememb na dojkah, ni natančna pri mladih ženskah, ker je njihovo žlezno tkivo zelo gosto in mamografija, ki je rentgensko snemanje, v takšnem tkivu težko odkriva benigne in maligne spremembe. Z leti v ženskih prsih maščobno tkivo vedno bolj nadomešča žlezno tkivo, zato se v njem spremembe veliko bolj vidijo na mamografskem posnetku.

Zato strokovnjaki priporočajo prvi mamografski pregled po štiridesetem letu, če pa je rak dojke v družini, tudi do pet let prej. Za prvi ultrazvočni pregled nikoli ni prezgodaj. »Klinični pregled dojk se opravi pri ženskah, starih od 20 do 40 let na 3 leta, pri ženskah, starih nad 40 let, pa enkrat letno. Mamografija se opravi pri ženskah, starih od 50 do 69 let enkrat na dve leti, pri ženskah, starih od 40 do 49 let pa le po predhodni presoji zdravnika z napotnico (pri ženskah z večjo ogroženostjo),« nam je povedala Govc Erženova.

Najbolje je kombinirati ti dve metodi. Medtem ko da mamografija prikaz celotne dojke, se ultrazvok osredotoča na manjša področja, ki jih lahko pregleda z vseh strani. Ker so ultrazvočne naprave vedno bolj izpopolnjene in kažejo ostrejšo sliko, so zelo učinkovite pri odkrivanju sprememb v gostem tkivu. S temi metodami se morebitni tumorji lahko odkrijejo celo do dve leti, preden postanejo otipljivi. Najnovejše mamografske naprave lahko odkrijejo tvorbe velikosti že od 5 do 6 mm.

Vendar sam stroj, ne glede na to, koliko dober je, ni dovolj. Pomembno je, da strokovna oseba te posnetke dobro pregleda, da ji niti najmanjše spremembe ne bi ušle, zato hodite na preglede v preverjene ustanove z dolgoletnimi izkušnjami.

ESTROGENI - Vloga ženskih spolnih hormonov

Od vseh organov in tkiv so dojke med najbolj izpostavljenimi vplivu hormona jajčnikov – estrogena. Ko estrogen vstopi v celico, spodbuja njeno rast in ker ti hormoni spodbujajo rast vseh tkiv, bodo enkrat, ko bodo vstopili v spremenjeno celico, ki je takšna postala zaradi poškodovanih genov, spodbujali rast celic tumorja. Zato je logično sklepati, da bodo ženske, ki so krajši čas izpostavljene delovanju estrogena, manj tvegale, da bi dobile raka dojke.

Gre torej za tiste, ki nimajo čezmerne teže (estrogen se nabira prav v mastnem tkivu in debelejše ženske ga imajo več kot vitkejše), tiste ki so pozneje dobile prvo menstruacijo (pri njih so se spolni hormoni pozneje aktivirali) ter tiste, ki so imele več nosečnosti in porodov (manjši vpliv estrogena). Hormoni jajčnikov ne povzročajo raka, vendar lahko pospešijo njegovo rast, ko se pojavi celica tumorja.

SAMOPREGLEDOVANJE - Ni povsem zanesljivo, vendar služi kot opomnik

Ali poznate svoje prsi? Kako so videti, kako se spreminjajo skozi cikel, kakšno je njihovo tkivo na otip? Redno samopregledovanje enkrat mesečno, med petim in desetim dnem menstrualnega ciklusa, mora postati navada vsake ženske. V tem obdobju je vpliv hormonov na dojke minimalen, zato lahko njihovo stanje najlažje ocenjujemo.

Enkrat mesečno dvignite roke pred ogledalo in preglejte najprej kožo in bradavice, precenite velikost in simetričnost dojk. Vedno bodite pozorni na morebitno rdečino, oteklino, ugreznjeno kožo ali bradavico, spremembo kože. Roke nato dvigite in jih položite za glavo, nato roke položite na boke, se nagnite proti ogledalu in potisnite ramena naprej. Dvignite levo roko, nato z dlanjo in prsti desne roke pretipajte dojko in tkiva v okolici, kar boste najlažje storili namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipajte v vseh smereh: krožno, vzdolž in od roba dojke proti bradavici. Preverite morebitni izcedek iz bradavice. Ne pozabite pretipati pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki. Opisane postopke ponovite leže. Pod ramo si podložite blazino - dojka bo manj napeta, pregled pa lažji. Ne pozabite pretipati pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki.

Z otipavanjem dojk boste najprej spoznali njihove vozličke ali kepice žleznega tkiva. Pregled ne bo zanesljiv, če imate velike dojke, ker zaradi debeline žleznega tkiva s prsti ne dosegate njihovih najglobljih delov. V vsakem primeru mora biti samopregledovanje opomnik za pregled pri specialistu.

Naravni borci za zdravje

Na raka vseh vrst oziroma na tisto, kar ga spodbuja in kar ga blokira, so usmerjene številne raziskave. Veliko jih kaže, da nekatere naravne snovi, na primer iz sadja in zelenjave, spodbujajo moč naših obrambnih mehanizmov. V središču raziskav so se tako znašli zelje, brokoli in zeleni čaj.
Zelje, brstični ohrovt, cvetača in brokoli so se pokazali kot zelo uspešni borci proti raku. Vsebujejo visoko koncentracijo rastlinskih aktivnih sestavin glukozinolatov, ki delujejo na sprostitev drugih snovi iz rastlin, ki delujejo antirakotvorno. Raziskave kažejo, da lahko uživanje teh rastlin od enkrat do dvakrat na dan zniža tveganje za raka dojke tudi do 40 odstotkov. Poleg tega vsebujejo snov 13C, ki ima lastnosti čiščenja telesa od spojin, ki jih proizvajajo tumorji, vendar menjajo tudi presnovo estrogena, kar vpliva na tumorje, odvisne od tega hormona, kot je rak dojke.

Za in proti vinu
Trenutno potekajo najnovejše raziskave delovanja česna in čebule. Francoski raziskovalci so dokazali, da je pogosto uživanje teh živil med ženskami severovzhodne Francije povezano z zmanjšanjem števila raka dojke, zahvaljujoč močnem delovanju proti kemičnim spojinam nitrozamina, ki spodbujajo nastanek tumorja.

Odkar je modno, da prevzemamo vedno več navad z vzhoda, je postala zanimiva tudi začimba kurkuma. Glavna sestavina kurkume – kurkumin – vodi do različnih farmakoloških učinkov, med katerim je močno antioksidacijsko delovanje in antirakotvorni potencial. V laboratorijskih pogojih je kurkumin lahko ustavil rast celic nekaterih vrst raka, vključno z rakom dojke. Marsikdo se je razveselili tudi reservatola, sestavine rdečega vina, za katero nekatere raziskave kažejo, da med drugim preprečuje raka dojke. Toda istočasno je treba vedeti, da alkohol povečuje tveganje za to bolezen.

Previdno s kemijo
Vsekakor nobeno izmed teh živil samo ne more zmagati proti raku. Zgoraj omenjene raziskave le kažejo, da zdrava prehrana in s tem zdravo življenje ščiti DNK pred poškodbami in tako zmanjšuje možnost, da zbolite. Vsa našteta živila (vendar tudi številna druga) so izvrstni pomočniki v tem procesu, toda samostojno zagotovo nimajo te moči. Njihovo delovanje je odvisno tudi od drugih navad. Zavedati se morate, da nekateri drugi negativni dejavniki lahko zmanjšajo njihovo delovanje. Enega smo že omenili – pretirano pitje alkohola.

Dobro premislite o jemanju oralne kontracepcije in nadomestne hormonske terapije. Kljub temu, da imata številne prednosti, rahlo vplivata na tveganje za raka dojke. Pazljivo izbirajte kozmetične izdelke in sredstva za čiščenje doma. Polni so spojin, ki so lahko rakotvorne, pod drobnogled pa so jih vzeli tudi znanstveniki, ki ugotavljajo njihove škodljive vplive na naše zdravje. Izbirajte naravne alternative, kadarkoli lahko. Plastiko, v kateri shranjujete hrano in pijačo, zamenjajte s steklom. Nekatere vrste plastike vsebujejo spojino bisfenol, ki je povezana z nastankom raka dojke, ker se v telesu obnaša kot estrogen.

Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo prim. asist. Jani Govc Eržen, dr. med., specialistki splošne medicine, predstojnici Zdravstvene postaje Vojnik – Dobrna in članici strokovnega odbora Europe Donne – slovenskega združenja za boj proti raku dojk.


Iva Jerković, priredila Petra Arula