Vožnja v službo lahko ogroža vaše duševno zdravje: strokovnjaki ugotavljajo, da so še posebej na udaru ženske v menopavzi

15. 9. 2025
Vožnja v službo lahko ogroža vaše duševno zdravje: strokovnjaki ugotavljajo, da so še posebej na udaru ženske v menopavzi (foto: Profimedia)
Profimedia

Tudi pot v službo lahko negativno vpliva na zdravje in počutje, zlasti pri ženskah v menopavzi.

Nova ameriška raziskava je razkrila presenetljiv dejavnik, ki negativno vpliva na duševno zdravje žensk v menopavzi. Gre za nekaj, kar mnogi počnemo vsak dan – pot v službo.

Raziskovalci s področja reproduktivnega zdravja so ugotovili, da je vsakodnevno vožnjo v službo – zlasti v času, ko delo od doma postaja vse bolj razširjeno – smiselno ponovno premisliti. Ne gre le za porabo časa ali gnečo na cesti, temveč za nekaj bolj skrb vzbujajočega: vpliv onesnaženega zraka na duševno zdravje.

Vozite vsak dan? Morda vam to škodi bolj, kot si mislite

Po podatkih Ameriškega inštituta za kariero iz leta 2024 bi lahko kar 75 milijonov zaposlenih v ZDA oziroma 56 % vseh delovno sposobnih oseb opravljalo delo na daljavo. Delo od doma v povprečju prihrani 55 minut dnevno – večina tega časa pa se porabi za produktivno zaključevanje delovnih nalog.

A tisti, ki vsak dan sedijo v prometnih zamaških, imajo zdaj še en razlog za zaskrbljenost. Raziskava iz leta 2025 je pokazala povezavo med vsakodnevno izpostavljenostjo prometnemu onesnaženju in depresijo pri ženskah.

Pilot dekletu na letališču dal prtiček s sporočilom. "Takoj pobegni!"

Onesnažen zrak na poti v službo = večja verjetnost depresije

V študiji, objavljeni v strokovni reviji Menopause, so raziskovalci ugotovili povezavo med prometnim onesnaženjem (TRAP – traffic-related air pollution) in simptomi pri ženskah. Tiste, ki so redno izpostavljene izpušnim plinom na poti v službo, naj bi bile bolj nagnjene k občutkom žalosti, brezupa, izgubi interesa za dejavnosti, razdražljivosti, težavam s koncentracijo, spremembam v teži, utrujenosti, motnjam spanja in drugim znakom depresije.

Študija je zajela 668 zdravih žensk pred menopavzo, ki so sodelovale v širši raziskavi o staranju. Raziskovalci so analizirali štiri glavne dejavnike:

  • demografske podatke (starost, rasa ali etnična pripadnost),
  • socialno-ekonomski status,
  • splošno zdravje in življenjski slog (kajenje, indeks telesne mase),
  • reproduktivno zdravje (starost prve menstruacije, uporaba kontracepcije, značilnosti menstrualnega ciklusa ipd.).

Raziskovalna skupina poroča: "Ugotovitve kažejo, da je izpostavljenost prometnemu onesnaženju povezana z depresijo – in da je reproduktivno zdravje lahko dejavnik, preko katerega ta vpliv poteka."

Poleg tega so ugotovili, da je socialno-ekonomski status pomemben dejavnik pri ženskah, ki vsakodnevno potujejo v službo – posebej pri tistih, ki bi sicer lahko delale od doma, a te možnosti nimajo. Občutek nemoči in ujetosti v rutino, ki jo je mogoče preprečiti, lahko dolgoročno prispeva k duševnim težavam.

Predhodne raziskave so že opozarjale na povezavo med onesnaženim zrakom ter duševnim zdravjem. Ena od njih je pokazala, da lahko kratkotrajna izpostavljenost ozonu in trdnim delcem napove tudi nujne zdravniške obiske in hospitalizacije zaradi depresije. Dokazi kažejo, da so ženske bolj občutljive za psihiatrične učinke onesnaženosti zraka kot moški.

Tudi bivanje v bližini prometnih cest je bilo povezano z večjo verjetnostjo pojava depresivnih simptomov.

Kaj lahko storite?

Če vas skrbi izpostavljenost prometnemu onesnaženju, lahko zmanjšate svoj prispevek k onesnaževanju z nekaj ukrepi:

  • delite prevoz z drugimi,
  • redno vzdržujte vozilo,
  • izogibajte se nepotrebnemu delovanju motorja v prostem teku,
  • ob naslednjem nakupu vozila izberite varčnejši ali električni model,
  • na krajše poti se odpravite peš ali s kolesom.

In kar je najpomembneje – če opazite spremembe v počutju, ne odlašajte. Pogovorite se z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Skrb za duševno zdravje je ključni del vašega splošnega zdravja.

Vir: sensa.mondo.rs

To sta dve živili, ki vsebujeta več vitamina D kot mleko: kako pogosto ju uživate?