V medijih se pojavlja vse več informacij o pesticidu imenovanem glifosat - glavni učinkovini herbicida imenovanega Roundup, ki velja za najbolj uporabljen herbicid na svetu. Slovenska vlada trenutno razpravlja o prihodnji uporabi herbicida.
Herbicidno delovanje glifosata je leta 1970 odkril zaposleni znanstvenik v znani multinacionalki Monsanto John E. Franz. Leta 1987 je zato prejel najvišjo tehnološko nagrado za dosežek, leta 1996 nagrado za trajnostni razvoj ter nagardo za okoljsko odgovoren sistem. Do leta 2005 se je uporaba glifosata registirala v več kot 130 državah po svetu in tako je postal vodilen herbicid na svetu. Od nekdaj se največ uporablja pri pridelavi koruze, soje in drugih žitaric, pa tudi stročnic, sončnic in oljne repice. Najbolj pogosto se prodaja v kombinaciji z gensko spremenjenimi semeni soje in koruze Roundup Ready.
Po desetletjih množične uporabe, so ga nedavno ponekod prepovedali, drugje pa njegova uporaba še narašča, še posebej v nekaterih državah Južne Amerike. Na Nizozemskem od konca leta 2015 prodaja glifosata ni več mogoča, kot vzrok so v parlamentu navedli zdravstvene težave (neplodnost, prirojene napake, poškodbe živčnega sistema, parkinsovnova bolezen in različne oblike raka). Podobno se dogaja v Franciji, kjer so prepovedali gensko spremenjeno seme koruze, kar je storila tudi Rusija. Za prepoved uporabe glifosata se že nekaj časa trudjo tudi v Brazilji. Po študiji, ki je pokazala povezanost uporabe herbicida z zdravstvenimi težavami pridelovalcev riža, so ga ukinili na Šrilanki.
Svetovna znanstvena organizacija (WHO) je izdala opozorilo, da omenjeni herbicid lahko povzroča raka, zato ga odsvetujejo vrtičkarjem. Kot karcerogeno snov ga je klasificirala tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). V Monstanu, izdelovalcu herbicida, se s trditvami ne strinjajo, ker ne vedo, kako so takšne ugotovitve mogoče, saj so v nasprotju z vsem, kar je bilo do tedaj raziskanega.
V Franciji, na Nizozemskem in v Belgiji je glifosat prepovedan za uporabo v gospodinjstvih. Nemčija, domovina kemičnega velikana Bayerja, ki jo je leta 2018 kupil Monsanto, ga je prepovedala na javnih prostorih in načrtuje popolno prepoved konec tega leta. Avstrija in Luksemburg sta poskušala prepovedati glifosat, vendar jima ni uspelo.
Dr. Andreas Carrasco, vodilni embriolog na Univerzi Medicinske šole Buenos Airesa in argentinskega nacionalnega raziskovalnega sveta je opravil raziskavo, po tem, ko so v medije prišle zgodbe o kmetih, ki delajo v bližini polj soje Roundup Ready – rastlin, ki so gensko spremenjene, da lahko prenesejo ogromne količine uničevalca plevela - glifosata.
Študija je pokazala porast prirojenih anomalij, raka in drugih motenj pri kmetih, ki so bili izpostavljeni herbicidu. Tekom študije je vbrizgal Roundup v piščančje in žabje zarodke, ki so pokazali enak tip prirojenih nepravilnosti, kot so jih vaške skupnosti opazile pri svojih novorojencih. Vlada province Chaco je v svojem poročilu potrdila, da so ljudje, ki so živeli v bližini sojinih in riževih polj, škropljenih z Roundupom, imeli več prirojenih nepravilnosti, skoraj štirikrat več v letih 2000-2009, rak pri otrocih se je v tem obdobju potrojil.
Fotoreportaža, ki jo je objavil Boston.com, je prikazala fotografije ljudi in otrok, ki so delali v bližini množične uporabe s herbicidi, polnih kožnih izpuščajev in hib. Mediji so leta 2013 poročali tudi o smrti 11-letnega paragvajskega dečka po imenu Silvino Talvera, ki se je s kolesom peljal ob poljih s herbicidno meglo in nekaj ur po tem umrl zaradi toskičnosti.
Na policah slovenskih vrtnarskih centrov je na voljo z imenom ROUNDUP ENERGY ali ultra, morda ga še bolj poznamo v obliki herbicida BOOM Efekt. Agronomski tehnik specializiran za škropiva nam v kmetijski apoteki vrtnega centra Eurogarden, pojasni: “Glifosat je v Sloveniji herbicid številka ena, še vedno se ga največ proda in uporablja. Največ za uporabo v sadovnjakih in vinogradih, na njivah, ki so pripravljene za setev, primeren pa je tudi za uporabo na strniščih, travnikih in pašnikih, gozdnih drevesnicah, v nasadih iglavcev ter za goloseke gozdov.”
Znani slovenski biolog Anton Komat je slovensko javnost že večkrat pozval o nevarnostih uporabe tega herbicida in na začaran krog povezanosti z gensko spremenjenimi kulturami. “V ZDA so ugotovili, da je glifosat hormonski motilec, ki pri koncentraciji 0,5 ppm povzroča motnje v delovanju ščitnice in hipofize. Problem je v ZDA nedvomno večji, saj je večina soje gensko spremenjena, ki je odpornejša proti glifosatu, torej ga lahko še mnogo več potrosijo po poljih.
Monstanto trdi, da bo posledica gojenja GSO manjša poraba pesticidov. Vendar z uporabo herbicidov narašča tudi odpornost, zato moramo dodajati vedno več herbicida. V določeni točki kemične vojne z naravo je koncentracija herbicida tako visoka, da pobije tudi samo kulturno rastlino. Rastline so zato močno prikrajšane za vnos naštetih mineralov. Ker pa so rastline hrana za ljudi, tudi mi trpimo zaradi pomanjkanja teh mineralov. Posledica so obolenja jeter in motnje v delovanju imunskega sistema.”
Naj se ob tem še spomnimo, da v Sloveniji velja zakon, ki navaja, da morajo biti izdelki, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme označeni. Vendar pa ni potrebno označevati vsebnosti aditivov iz gensko spremenjenih rastlin (npr. sojin lecitin, koruzni slad, pšenica, soja, olja v margarini ipd.). Naša zakonodaja tudi dovoljuje, da mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc, pridelanih s krmljenjem živali z GSO krmo, ni potrebno označiti.
Znanstveni članek Séralinija in sodelavcev poroča o dolgoročnih učinkih gensko spremenjene koruze NK603 in herbicida Roundup na podgane. Podgane, ki so jih vse življenje hranili z zrni gensko spremenjene koruze podjetja Monstano, tretirane s herbicidom Roundup, so imele številne tumorje in druge poškodbe organov, predvsem jeter in ledvic, je zapisano v francoski raziskavi, ki so jo opravili na univerzi Caen.
Čeprav bi odstranitev Roundup Ready soje in koruze iz naših jedilnikov zmanjšala vnos glifosata v naše telo, pa vsebnosti le tega ni prisotna le v hrani. Na ameriškem srednjem zahodu so v raziskavah našli Roundup med sezono rasti v 60 do 100% vzorcev zraka in dežja, pa tudi v potokih. Glifosat je tako moč najti v naši hrani, vodi, v živalski krmi, v zraku, v dežju, v potokih pa tudi na travnikih, kjer se igrajo otroci – dovoljen je namreč za uporabo na zelenicah, nogometnih in golf igriščih.
Kakšno bogastvo bomo v prihodnje zaslužili s konvencionalno pridelano hrano in koliko bomo zapravili s prehitro izgubljenimi življenji in visokimi stroški zdravljenja sodobnih bolezni?
Vlada je na 74. seji (5. oktober 2023) obravnavala in sprejela pet točk s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisano je, da se vlada zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
