Ena največjih okoljskih težav, s katerimi se borimo v sodobnem svetu, je onesnaženost vode. Ste kdaj že opazili odpadke v rekah, jezerih in morjih? Ne samo, da so ti neprivlačni na pogled, temveč so tudi izjemno škodljivi tako za naše zdravje, kakor tudi za zdravje živali.
Okoljskih težav se vse bolj zavedajo tudi večja podjetja, ki skladno s tem ukrepajo. Eno takih podjetij je IKEA, kjer so pred kratkim lansirali novo kolekcijo KÅSEBERGA, ustvarjeno z mislijo na prihodnost. Ob predstavitvi novih izdelkov pa so se odločili tudi akciji čiščenja plaže v Strunjanu.
Akciji se je pridružila tudi Andreja Palatinus, univ. dipl. ekologinja in dipl. posl. pravnica, ki že 14 let organizira akcijo Čista obala, največjo akcijo slovenske obale, ki poteka vsako leto.
"Predstavljajte si, da je topel poletni dan, prijetno pihlja in z družino obiščete košček obale, ki vam je še posebej prijeten. Razgrnete brisačo, se namestite, vendar kmalu ugotovite, da je vse okrog vas polno manjših in tudi večjih odpadkov. Si predstavljate? Neprijetni občutki. Umazano, prenaša bolezni, nevarno, neprijetno, škodljivo. Škodljivost morskih odpadkov se tu šele prične," je v uvodu svojega govora povedala Andreja. Razkrila je številne grozljive podatke o odpadkih v morju ter njihovem vplivu na naše zdravje.
Ocenjuje se, da trenutno v morsko okolje letno vstopa okoli 4,8 – 12,7 milijonov ton plastičnih odpadkov. Velikosti teh odpadkov so v različnih velikosti; največji merijo okoli 1 meter, najmanjši pa zgolj nekaj mikrometrov.
Največja težava so ravno manjši delci, ki ji pravimo mikroplastika. Gre za majhne koščke, ki jih na s prostim očesom ne opazimo, imajo pa ogromen vpliv na nas. Ravno mikroplastiko najdemo tudi v naši prehrani; v eni od raziskav so ocenili, da vsak teden zaužijemo količino plastike za eno kreditno kartico.
Plastika v naših pljučih, krvi in organih
Plastiko torej zaužijemo semo s hrano, kaj pa se zgodi potem? Morda pomislite, da slednjo enostavno izločimo, a žal ni tako preprosto. Plastika se nahaja v našem telesu in ogroža naše zdravje. Pred kratkim je bilo dokazano, da imamo ljudje mikroplastiko že v pljučih ter v krvi, kar kaže, da lahko delci plastike potujejo po telesu in se nalagajo v organih.
V eni od novejših raziskav so plastiko našli v pljučih 85% ljudi. Marca letos pa so jo prvič odkrili tudi v človeški krvi. Najpogostejše najdeni delci so bili polipropilen, ki se uporablja v plastični embalaži in ceveh, ter PET, ki se uporablja v plastenkah.
Stroka je ob tem zaskrbljena, saj ne moremo še točno napovedati, kako bo nalaganje plastike v telesu dolgoročno vplivalo na nas in naše zdravje. Znanstveniki ocenjujejo, da plastika v telesu pripomore k številnim resnim boleznim - med drugim naj bi zaradi nje prišlo tudi do rakavih obolenj in prezgodnjih smrti.
Ogrožanje živali
Odpadki v morju ne ogrožajo samo nas, temveč tudi divje živali. Stroka je v prebavnem traktu ptice vrste ledeni viharnik odkrila približno 0,28 g plastike. Če primerjavo preslikamo na ljudi, je to enako, kot če bi človek, ki tehta 70 kg v svojem prebavnem traktu imel skoraj 25 g plastike. A ledni viharnik ni edini primer; več kot 690 morskih in preko 50 sladkovodnih vrst naj bi zaužilo plastiko.
Kaj lahko storimo za boljšo prihodnost?
Če si želimo zdrave prihodnosti, je ključno, da poskrbimo za zdrav planet. Stroka opozarja, da je v prvi vrsti pomembno, da ne ustvarjamo novih odpadkov. Če imamo možnost, je najbolje, da recikliramo materiale, ki jih že imamo in tako poskrbimo za zmanjšanje števila odpadkov.
Tudi večja podjetja iščejo rešitve
Vse več ljudi se zaveda, kako velik problem je onesnaženo okolje, tega pa se zavedajo tudi podjetja. Eno takih je podjetje IKEA, kjer so pred kratkim lansirali kolekcijo KÅSEBERGA. Slednja zajema preko 25 izdelkov, namenjenih uporabi doma in na prostem. Kolekcija naslavlja potrebe zdravega, trajnostnega in mobilnega vsakdana in je oblikovana za ljudi, ki jim je blizu miselnost dejavnega življenjskega sloga. Veliko izdelkov je narejenih iz recikliranega poliestra, drugi kosi pa so narejeni iz obnovljivih materialov, kot sta bambus in pluta.
Kolekcija je bila ustvarjena v sodelovanju z organizacijo World Surf League (WSL). Danes se 370 milijonov ljudi zanima za deskanje na vodi, na svetu pa je več kot 40 milijonov aktivnih deskarjev. Noben šport se na ocean ne zanaša tako kot deskanje, zato sta trajnost in zaščita oceana za deskarje seveda zelo pomembna. Oblikovanju izdelkov sta se pridružila surferska profesionalca, Rob Machado in Kassia Meado, ki sta močna podpornika trajnosti in želita navdihniti in podpreti ljudi pri pozitivnih spremembah življenjskega sloga in bolj trajnostni potrošnji. WSL je bistven posrednik za spoznavanje potreb te skupnosti in vpogled vanjo. Noben šport se na ocean ne zanaša tako kot deskanje in KÅSEBERGA je rezultat teh spoznanj.
Medtem ko je večina izdelkov v kolekciji narejenih za vsakogar, je bilo nekaj kosov zasnovanih posebej za deskarje. Primer tega je torba po navdihu ikonične FRAKTA torbe, ki je zaradi svoje vzdržljivosti in vodoodpornosti že dolgo priljubljena med deskarji. Njena nova različica popelje funkcionalnost na novo raven, saj so ji dodali vložke, namenski prostor za mokre predmete in dvojno dno, ki omogoča spreminjanje položaja v torbi. Po drugi strani so bili nekateri izdelki zasnovani za spodbujanje trajnostnega življenja. KÅSEBERGA vreča za smeti je narejena iz odpadne plastike iz oceana in tako pomaga ohranjati čiste plaže in morja. Namenjena je večkratni uporabi, je enostavna za nošnjo in kar je najpomembneje: pomaga širiti sporočilo.
Z namenom ozaveščanja o onesnaževanju okolja in voda je podjetje IKEA pred svojo trgovino v Ljubljani postavilo skulpturo iz odpadkov v obliki velike KÅSEBERGA vreče. Z njo želi ljudi spodbuditi k boju proti onesnaževanju okolja s plastiko in jih navdihniti za izbiro obnovljivih in recikliranih materialov.
