Hipohondrija: ko skrb za zdravje postane bolezen

28. 6. 2024 | Uredništvo
Deli
Hipohondrija: ko skrb za zdravje postane bolezen (foto: profimedia)
profimedia

Vsakogar včasih skrbi za zdravje, vendar je pri nekaterih ljudeh strah pred boleznijo tako močan, čeprav so dobrega zdravja, da ta povsem ohromi njihovo vsakdanje življenje.

Nekdo, ki živi v strahu pred resno boleznijo, čeprav z zdravniškimi preiskavami nikoli ni bilo ugotovljeno nič narobe, ima lahko somatizacijsko motnjo, imenovano tudi zdravstveno anksioznost. Stanje je znano še pod drugimi imeni, vključno s hipohondrijo, pišejo na Medical News Today.

Hitra dejstva o hipohondriji:

  • Glavni simptom hipohondrije je pretirana skrb za zdravje.   
  • Vzroki so lahko različni in so lahko povezani z drugimi, povsem validnimi zdravstvenimi težavami.   
  • Za večino ljudi je to začasna in prehodna izkušnja.   
  • Izraz, kot je opredeljen v priročniku DSM-5, je motnja s somatskimi simptomi (ali somatic symptom disorder).

Občasne hipohondrične bojazni

Stroka si zaenkrat ni na jasnem, ali gre pri hipohondriji že za neodvisno, diskretno in kohezivno psihopatološko entiteto.

Pri hipohondriji gre namreč lahko tudi samo za skupek prepričanj o bolezni in ravnanjih v zvezi z njo, ki po svoji naravi niso nič bolj psihiatrična, kot so npr. prepričanja ali vedenje kakega političnega ali verskega aktivista, v izčrpni predstavitvi hipohondričnih stanj na spletni strani PB Begunje piše psihiatrinja Marga Kocmur in nadaljuje: "Prav tako bi si lahko razlagali hipohondrijo le kot pretirano zanimanje za delovanje telesa in za zdravje, kar srečujemo, ne nazadnje, vsak dan v vseh mogočih občilih."

Hipohondričnih bojazni stroka zaenkrat še ne zna umestiti v širši kontekst drugih oblik obsedenosti s telesom, ki same po sebi niso psihopatološke. Med slednje gotovo sodijo prehodne ali občasne hipohondrične bojazni, ki jih v posebej stresnih  izkuša veliko ljudi v trenutku hudega stresa ali v obdobjih življenjske krize (npr. ko so soočeni z življenjsko ogrožujočo boleznijo ali ob smrti bližnjega). "Prehodna hipohondrija lahko nastopi tudi pri tistih, ki zaradi različnih razlogov spremljajo področje zdravja in/ali zdravstva, npr. pri študentih medicine," piše psihiatrinja in še enkrat opozori na medije, ki lahko s senzacionalističnim (in strah vzbujajočim) načinom poročanja usmerjajo pozornost na točno določeno bolezen.

Stroka lahko zaznava hipohondrične značilnosti tudi pri ljudeh, ki ne vstopajo v sistem zdravstva, med katerimi pa je veliko propagatorjev zdrave hrane in različnih režimov vitaminskih diet ter fanatikov fitnesa in telesne vadbe.

Skratka, ni povsem 'jasno, ali je klinična hipohondrija kvalitativno drugačna od teh prehodnih fenomenov ali pa je le intenzivnejša in bolj kronična'.

Kaj je hipohondrija?

Študija, objavljena v reviji JAMA, opredeljuje somatsko simptomatsko motnjo kot 'vztrajen strah ali prepričanje, da imamo resno, nediagnosticirano zdravstveno bolezen'.

Avtorji ugotavljajo, da prizadene do 5 odstotkov ambulantnih bolnikov. Skratka, gre za duševno motnjo, pri kateri osebo pretirano skrbi, da je bolna, in sicer do te mere, da je sama tesnoba izčrpavajoča. Skrb za zdravje tako postane bolezen.

Motnja s somatskimi simptomi je kronično stanje.

Kako huda je, je lahko odvisno od starosti, nagnjenosti osebe k zaskrbljenosti in količine stresa, s katerim se sooča.

Simptomi hipohondrije

Strah pred normalnimi funkcijami - osebi s hipohondrijo se lahko zdijo normalne telesne funkcije, kot so bitje srca, potenje in iztrebljanje, kot simptomi resne bolezni ali stanja.

Strah pred manjšimi nepravilnostmi - izcedek iz nosu, rahlo otekle bezgavke ali majhna bolečina se lahko zdijo kot resne težave.

Preverjanje - redno preverjanje telesa za znake bolezni.

Poudarek hipohondrije je odvisen od posameznika:

  • Pozornost nekaterih ljudi je lahko usmerjena na en določen organ, na primer na pljuča.
  • Lahko se osredotočijo le na eno bolezen, na primer na raka.
  • Lahko pa se bojijo ene bolezni za drugo.

Redno govorjenje o bolezni - motnja somatskih simptomov lahko povzroči, da ljudje pretirano govorijo o svojem zdravju.

Obiski pri zdravniku - morda pogosto obiskujejo svojega zdravnika.

Obsedena zavzetost - veliko časa lahko porabijo za iskanje simptomov morebitnih bolezni na internetu.

Rezultati testov ne prinesejo olajšanja - če so rezultati testov negativni, oseba morda ne bo našla olajšanja. Pravzaprav se lahko stvari še poslabšajo - bolnik se boji, da mu nihče ne verjame in da težava morda nikoli ne bo uspešno diagnosticirana in zdravljena.

Izogibanje zdravniku - nekateri posamezniki s to motnjo se izogibajo zdravniški oskrbi zaradi strahu, da bi izvedeli, da imajo resno bolezen.

Izogibanje - izogibanjo se lahko ljudem, krajem in dejavnostim, za katere menijo, da bi lahko predstavljale tveganje za zdravje.

Hromeč strah pred boleznijo, ki traja več kot 6 mesecev, je lahko znak somatske simptomatske motnje.

Vzroki za hipohondrijo

Natančni vzroki niso znani, verjetno pa so vpleteni nekateri dejavniki:

  • Prepričanje: napačno razumevanje telesnih občutkov, povezano z napačnim razumevanjem delovanja telesa.
  • Družinsko ozadje: ljudje, ki imajo bližnjega sorodnika s hipohondrijo, imajo večjo verjetnost, da jo bodo razvili tudi sami.
  • Osebna zgodovina: ljudje, ki so imeli v preteklosti slabe izkušnje z zdravjem, so lahko bolj nagnjeni k nesorazmernemu strahu pred ponovno boleznijo.
  • Povezave z drugimi duševnimi motnjami: veliko ljudi s hipohondrijo ima tudi depresijo, panično motnjo, obsesivno-kompulzivno motnjo ali generalizirano anksiozno motnjo. Na tem mestu gre verjetno omeniti še konverzivno motnjo in motnjo izumetničenosti.

Hipohondrija

Raziskava, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Psychiatry, poudarja, da tako kot pri obsesivno-kompulzivni motnji tudi pri hipohondriji obstaja potreba po nenehnem preverjanju, saj oseba išče zagotovilo. Avtorji navajajo, da je cilj teh varnostnih vedenj 'povrnitev občutka dobrega počutja in določene gotovosti glede prihodnosti'. Žal si na koncu pogosto le poslabšajo težave, ki si jih tako trudijo zmanjšati.

Ta vedenja ohranjajo visoko raven tesnobe in preprečujejo, da bi se strahovi razblinili, zato je pozornost osebe osredotočena na strah vzbujajočo potencialno nesrečo.

Ker se večina bolnikov zaradi zdravstvenih stanj, ki se jih bojijo, raje obrne na družinskega zdravnika, kot da bi obiskali strokovnjaka za duševno zdravje, morda nikoli ne bodo prejeli diagnoze motnje s somatskimi simptomi.

Kdaj se začne hipohondrija?

Hipohondrija pogosto nastopi v zgodnji odrasli dobi. Lahko se pojavi med okrevanjem po hudi bolezni ali ko zboli ali umre ljubljena oseba ali bližnji prijatelj.

Tudi osnovno zdravstveno stanje lahko sproži somatsko simptomatsko motnjo. Bolnik, ki ima na primer bolezen srca, lahko vsakič, ko doživi nekaj, kar bi lahko bilo povezano z boleznijo srca, predvideva najhujše.

Drugi dejavniki vključujejo povečan stres ali večjo izpostavljenost informacijam o bolezni v medijih. Včasih začne oseba pretirano skrbeti za svoje zdravje, ko se približuje starosti, pri kateri je umrl eden od njenih staršev, zlasti če je bila smrt staršev prezgodnja.

Psihologi ugotavljajo, da so osebe s to boleznijo pogosto samokritične ali perfekcionistične ali oboje. Zdravje lahko razumejo kot popolno odsotnost bolečin ali nelagodja, medtem ko so nekatere bolečine za večino ljudi normalne.

Zdravljenje hipohondrije

Aktualne študije kažejo, da pri hipohondriji lahko pomaga kognitivno-vedenjska terapija, ki bolniku pomaga osvetliti in racionalizirati njegove strahove. Ker stanje praviloma spremlja močna tesnoba, lahko pri zmanjševanju anksioznosti, ki motnjo poganja, pomagajo še zdravila.

V pomoč so lahko tudi nekatere alternativne terapije:

  • izogibanje poživilom, kot so kava, alkohol in tobak,
  • prakticiranje čuječnosti,
  • in zdrava prehrana.

Kot zamenjavo zdravilom nekateri prisegajo tudi na zelišča, ki zmanjšujejo ankisioznost. Med njimi je najpogosteje omenjena šentjanževka, a je ob tem potrebno opozoriti, da se gre pred uporabo zelišč posvetovati z zdravnikom, saj lahko nekatera zelišča reagirajo z zdravili ali imajo druge neželene učinke.

Preberite si tudi:

Novo na Metroplay: Pogovor z Borutom Pahorjem | N1 STUDIO