V zgodnjih dvajsetih letih sem zaradi ran na prebavilih hodila po klinikah, jemala protibolečinske tablete in pristala na urgenci zaradi zapore črevesja.
Hvaležna za dostopen zdravstveni sistem in ljudi, ki so mi pomagali vzdržati bolečine, sem se slepila, da bom vnetja odpravila z zdravili in mirno živela kot dotlej. Toda telo ni nehalo opozarjati.
Na podiplomskem študiju sem se leto dni ubadala z ranami tudi na koži, ki se kljub zdravilom niso hotele celiti. Silile so me k iskanju odgovorov.
Najprej sem dojela, da mi že majhne spremembe prehrane simptome omilijo. Nato sem našla hrano za obnovo prebavil. Leta pozneje pa se mi je posvetilo tudi to, kako so vplivali moje misli in čustva, torej kako me je v težavah držalo moje duhovno stanje v mladostniški dobi.
Sledila so leta skrajnih diet. Ogromno so me naučila. Preizkusila sem vse, kar je obstajalo, od presnega veganstva in frutarijanstva do različic paleolitske in ketogene prehrane. Skrajnosti so me vedno najprej dvignile in mi dale moč, kmalu zatem pa so me zrušile, prizemljile in počasi naučile ljubezni do sebe.
Za mano je dvajset let samozdravljenja telesa in duše, poglabljanja v fizično telo in osvetljevanje duhovnih stanj, ki vplivajo na fizično telo. Vem, kako je ljudem, ki trpijo za alergijami, intolerancami, vnetji prebavil in kože (pogosto tudi drugimi kroničnimi stanji). Svetujem jim, naj poiščejo pot skozi znanja izvornih kultur na Zemlji. Ta pot gre skozi fizično in energijsko obnovo.
Novodobna diagnoza
Kaj ta pot je, naj vam pokažem na primeru novodobne diagnoze histaminske intolerance. Povežimo znanja sodobne medicine o tej diagnozi, dodajmo vidik prehranske antropologije in dodajmo tudi duhovna znanja, kot so jih nekoč imele vse domorodne kulture.
Poznate koga ali se sami soočate z alergijami ali intolerancami? Se to kaže kot prebavne motnje, napihnjenost, krči, vnetje v črevesju, reakcije na koži? Je treba težave umirjati s protivnetnimi zdravili ali antihistaminiki? Vse več ljudi danes prejme diagnozo histaminska intoleranca.
Gre za diagnozo 21. stoletja, ki še pred sto leti sploh ni obstajala. Znani so bili posamični primeri zastrupitev s pokvarjenimi ribami. Človek je denimo zaužil razkrajajočo se morsko hrano in dobil znake zastrupitve. V prebavi so se pojavili slabost, driska, bruhanje, krči. Na koži so se pojavili rdečica, srbenje, izpuščaji, koprivnica, otekanje. Prisotni so bili še glavoboli, izcedek iz nosu, povišan srčni utrip in bolečine.
Kot vzrok zastrupitve s pokvarjeno tuno so leta 1946 prvič uradno navedli molekulo, imenovano histamin. V desetletjih za tem je Svetovna zdravstvena organizacija "ribje zastrupitve" širila na drugo pokvarjeno hrano, ki je sprožala tovrstne reakcije. Na prelomu tisočletja pa se je začelo dogajati nekaj čudnega.
Številni ljudje so postali tako občutljivi, da so reagirali na izjemno nizke ravni histamina. Hrana, ki nikdar ni povzročala tveganja, je tem ljudem ovirala ali ogrožala življenje. Znake histaminske zastrupitve so dobili na primer ob zaužitju paradižnika, špinače, kislega zelja, oreškov ali ob kozarcu vina. Zakaj?
Tekst: mag. Mojca Vozel, raziskovalka na področju antropologije prehrane, ki stare prakse samozdravljenja prilagaja sodobnemu času. Deluje v skupnosti Prvinska hrana.
Celoten članek lahko preberete v PRILOGI: ČREVESNI MIKROBIOM v novi reviji Sensa junij/julij 2024; v prodaji od 7. junija
- Preberite si še: Kaj se zgodi z ženskim telesom, če ni spolno aktivna?
- 101-letni nevrolog razkriva 3 skrivnosti dolgega življenja
Novo na Metroplay: David Amaro o spreminjanju skozi leta in trenutkih, ki mu pomenijo največ | Ob skodelici kave