Je oznaka Naravno dovolj, da kupimo določeno živilo? Priznam, še vedno mi skoči v oči, a ko med sestavinami najdem stvari, ki jih ne želim videti tudi na embalaži najbolj nenaravnega živila, lep paket razočarana odložim na polico in čim hitreje najdem pot proti tistim, na katerih že na veliko piše EKO.
Ker nimam svojega vrta, k mami pa se zapeljem premalokrat, da bi si lahko napolnila košaro s sezonskimi dobrotami, sem primorana iskati predraga živila z eko oznakami, če želim svoji družini zagotoviti krepčilo za telo in ne le zavajajočih okusov, okrog katerih kar mrgoli E-jev, pesticidov in drugih snovi, za katere naša telesa porabijo preveč časa in energije, da jih izločijo.
Verjeti ali ne?
Večkrat sem se spraševala o verodostojnosti izdelkov, ki jih označujejo kot ekološke, biološke in naravne, in priznam, težko jim zaupam, če ne nosijo veljavnih certifikatov. Pa še pri teh se včasih sprašujem, kaj mi hočejo povedati – so jajca iz pašne reje boljša od jajc iz talne reje? Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da takšne trditve ne zmedejo le mene: "Trditve: domač, sonaravno, ni bilo škropljeno, naravno, so zavajajoče." Ja, žal na zvezi potrošnikov potrjujejo moje sumničenje – zaupam lahko le ekološkim certifikatom. Ti mi prihranijo ugotavljanje varnosti vseh sestavin v izdelku in zagotavljajo visoko kakovost sestavin in njihove pridelave, žal pa tudi visoko ceno.
A kako se znajti med vsemi certifikati in ali jim lahko zaupam? Na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so naredili že nekaj raziskav na to temo, trdijo, da so certificirani ekološki izdelki resnično veliko višje kakovosti od konvencionalnih in da v večini ni niti sledov pesticidov.
O problematiki se sprašuje tudi Sanja Lončar (Skupaj za zdravje človeka in narave), tako kot ona pa tudi jaz na koncu sklenem, da kljub posameznim – zelo majhnim odstopanjem – nimamo kaj razmišljati in moramo zaupati tistemu, ki pač prodaja. Žal so povsod na tem svetu tudi goljufi, a če se bomo osredotočali na njih namesto na vse droge, ki hočejo naravi, ljudem in svoji vesti dobro, bomo škodili – le svojemu zdravju.
Da se bomo lažje znašli med vsemi certifikati, smo pripravili izbor najpogostejših certifikatov za ekološka živila, ki so odtisnjeni na prehranskih izdelkih, ki jih dobite na policah naših trgovin. Podrobneje se boste lahko o certifikatih seznanili na letošnjem sejmu Narava-zdravje, ki bo od 11.–14. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Kaj označuje certifikat?
Označba ekološki na slovenskih živilih pomeni, da upoštevajo Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, nadzor, označevanje in pogoje za uporabo označbe ekološki.
Ekološki pridelovalci dobijo na podlagi nadzora in pregleda kontrolnih poročil certifikat, ki je potem veljaven za takratno tekoče leto. "Vsako ekološko živilo mora biti opremljeno s šifro organa, ki izdaja certifikate.
Certifikat je uradni dokument, ki ga izda kontrolna organizacija. Z njim je potrjena skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. V Sloveniji izda certifikat ena od organizacij, ki jih je pooblastilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, akreditirala pa jih je Slovenska akreditacija," razlagajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kakšno je ekološko kmetijstvo?
Ekološko kmetovanje ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin (pesticidov), razkuženih semen, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih, sintetičnih dodatkov v krmilih ali kakršnega koli zdravljenja živali s kemoterapevtiki.
Tudi pri predelavi je cilj ohraniti čim več hranilnih snovi, ki jih vsebuje pridelek. Uporaba umetnih konzervansov in barvil ni dovoljena. Zaradi vsega naštetega so ekološka živila veliko bolj kakovostna kot konvencionalna – odlikujejo jih tudi višja vrednost vitaminov in mineralov ter bogatejši okus, in vsebujejo več sekundarnih rastlinskih sestavin, ki krepijo zdravje. Glede patogenih mikroorganizmov so pridelki ekološkega kmetijstva enako varni kot konvencionalni pridelki.
Ekološko kmetijstvo poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo: pomaga ohranjati čist zrak in vodo ter celotno bogastvo živalskega in rastlinskega sveta, minimalno obremenjuje okolje, ohranja rodovitnost tal in ščiti naravne življenjske vire.
Pa predelana ekološka živila?
Da predelano živilo ostane ekološko, mora biti rezultat kontrolirane predelave ter mora biti časovno ali prostorsko ločeno od neekoloških živil: predelano mora biti brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, ne sme biti izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, vsebovati mora najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov in največ 5 odstotkov sestavin iz snovi, ki so navedene v pravilniku.
"Dovoljena je uporaba okrog 45 aditivov, kar je približno 10 odstotkov vseh, ki so dovoljeni pri konvencionalni predelavi," razlagajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, ter dodajajo, da kvas, sol in dodana voda niso zajeti v tem izračunu. A čeprav so predelana ekološka živila res ekološka, to še ne pomeni, da so zelo zdrava – večkrat sem npr. na najrazličnejših (tudi navadnih) jogurtih in skutnih kremah naletela na toliko sladkorja (pa čeprav ekološko pridelanega), da sem jih raje pustila na policah.
Certifikati za ekološka živila
Če boste na živilih opazili naslednje označbe, lahko mirno verjamete v njihovo verodostojnost. Nosijo lahko enega ali več certifikatov.
Znak BIO zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetovanje.
Nacionalni zaščitni znak 'ekološki' zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Izdelki z istim pomenom imajo lahko poleg tega še druge certifikate.
Biodar je avtohtona in slovenska blagovna znamka ekoloških živil in izdelkov. Standardi zveze so strožji od predpisov slovenske in evropske zakonodaje za ekološko kmetijstvo. Znamka jamči, da živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Na embalaži živil, označenih z znamko Biodar, je navedena tudi individualna šifra uporabnika, njegovo ime in naslov. Tako je možno slediti poreklu živila od kmetije do mize.
Demeter je svetovna blagovna znamka za ekološke pridelke in živila, ki so pridelana in predelana po biološko-dinamični metodi skladno z zelo strogimi smernicami Demeter. Znamko Demeter smejo uporabljati le pogodbeni partnerji, ki so podvrženi strogi kontroli.
Integrirano živilo ni ekološko, temveč konvencionalno živilo, pri pridelavi katerega je bila uporabljena kombinacija konvencionalnih in naravi prijaznejših pomožnih ukrepov. Je torej prijaznejše živilo od tistih brez oznake, a še zdaleč ne ekološko.
Ekološko kmetijstvo – znak Evropske unije za ekološka živila je obvezen na vseh živilih, ki so bila pridelana in predelana v Evropski uniji. Na živilih, ki prihajajo iz držav članic EU, mora biti naveden organ, ki je izdal certifikat.
Zeleni list: Uradni znak Evropske unije za ekološka živila nam daje zagotovilo o izvoru in kakovosti živil. Od julija 2010 je ta znak obvezen za vse predpakirane ekološke živilske izdelke znotraj Evropske unije, prav tako pa je dovoljena tudi prostovoljna raba znaka za nepredpakirana ekološka živila, ki so bila proizvedena znotraj EU, ali za vse ekološke izdelke, uvožene iz tretjih držav.
Tekst: Petra Arula