Raziskovalci, ki proučujejo internetno odvisnost, niso povsem prepričani, če ta sploh obstaja. Po drugi strani pa imajo njeni zagovorniki kar močne argumente.
Na njihovi strani so tudi ameriški psihiatri, ki bodo prihodnje leto internetno odvisnost uvrstili v svoj vodnik po duševnih motnjah, ki se v strokah uporablja po svetu.
Internetna odvisnost je pravzaprav ena izmed nekemičnih odvisnosti, kamor spadajo tudi odvisnost od gledanja televizije, od računalniških igric, iger na srečo, spolnosti, dela, športa in druge.
Med kemične pa štejemo odvisnost od mehkih in trdih drog, psihoaktivnih substanc, kofeina, nikotina, tablet, alkohola.
Te odvisnosti se razlikujejo le v sredstvih in uporabi, v možganih pa sprožijo spremembe, tako da človek potrebuje čedalje več substanc ali računalnika, da zadovolji svoje potrebe. Razvije se motnja pri nadziranju dražljajev, vedenja ne more več nadzorovati, odvisnost postane močna, nazadnje pa ena najmočnejših silnic v njegovem življenju. Vse drugo je drugotnega pomena.
Katera so merila za internetno odvisnost?
Človek korenito spremeni svoj življenjski slog; sem spadajo pomembnost službe, kariere, šole, opuščanje hobijev, interesov, skrbi zase, za družino in prijatelje. Opušča tudi skrb za svoje lastno zdravje, telo, posledično za gibanje in šport. Ni mu preveč mar za dnevno higieno, prehranjuje se nezdravo, hitro, velikokrat uživa veliko sladkarij ali kofeina. Mnogokrat pa v svoji zatopljenosti v računalnik sploh ne čuti lakote. Spremeni se njegov spalni vzorec, noč zamenja za dan in tako ponoči bedi, podnevi pa spi ali je zelo zaspan, utrujen in manj delovno ali učno sposoben, kot če bi bil naspan in spočit. Ima motnje spanja – pogosto se zbuja, težko zaspi, se zelo zgodaj zbuja, ima nočne more in groze, govori v spanju. Njegove družabne dejavnosti so zelo omejene ali pa jih ni, izogiba se prijateljem, ti mu gredo na živce, odnosi mu postanejo nepomembni. Zanemarja pa tudi svojo družino: ženo, moža, otroke, če gre za otroka, pa starše in sorojence.
Zavrača že samo misel, da bi za računalnikom preživel manj časa. V njem je konstantna želja, da bi imel ves čas za računalnik. Eno izmed najočitnejših znamenj, da gre za internetno odvisnost ali pa se človek že pošteno spogleduje z njo, je njegovo čustvovanje ali vedenje, ko ni za računalnikom. Takrat se pojavijo čustvene motnje, postane razdražljiv, prestrašen, anksiozen, nemiren in napet, celo depresiven. Tako kot alkoholik potrebuje čedalje večji odmerek alkohola za umiritev uma in duha, tudi internetni odvisnež potrebuje vse več časa, preživetega za računalnikom, da se pomiri.
Katere pa so rizične skupine otrok, najbolj dovzetne za internetno odvisnost?
To so otroci, ki imajo težavo s predelovanjem jeze, agresivni otroci. Najpogosteje najdejo trenutno potešitev svojih občutkov v strelskih igricah, pravijo, da se ob tem sproščajo. Ne zavedajo pa se, da si agresivnost tudi vnašajo v svoj organizem, kar spodbuja več in več streljanja in pobijanja.
Druga skupina so depresivni otroci, ki se z uporabo interneta začasno počutijo bolje, ko pozabijo na svoje nesrečno in težko stanje.
Tretja skupina so otroci z motnjami koncentracije in hiperaktivni, ki v igricah iščejo in uveljavljajo svoja močna področja, saj v šoli največkrat doživljajo neuspehe. Če pogledamo z vidika družine, pa so v rizični skupini otroci, katerih starši so veliko odsotni – fizično ali čustveno, otroci staršev, ki uveljavljajo permisivno vzgojo, in otroci, katerih starši trpijo za katero od odvisnosti ali fizično boleznijo, psihično motnjo, težavo. Zato starši, pri svojem otroku, mladostniku bodite pozorni na opisana znamenja in imejte v glavi misel, da je njegovo vedenje (se pravi pretirana uporaba računalnika) lahko le vzrok nečesa globljega, skritega – v njem samem ali v njegovi družini.
Napisala Ana Zarnik, Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
