Ekološko pridelana hrana je žal dražja, a je veliko bolj kakovostna. Sicer pa – ali bi v svoj dragoceni avto nalili bencin, za katerega veste, da bo kvarno vplival nanj?
Zadnjič se mi je zgodilo nekaj zanimivega. Od znanke, ki pozna moj prehranjevalni slog in ve, da kupujem ekološko hrano, sem dobila jagode, kupljene na tržnici, vendar domače. Obožujem sadje, zato sem jih pojedla na mah, celo košarico – pol kilograma. Čez pol ure sem po nogah dobila srbečico, čez par minut pa še rdeče lise. To je trajalo nekaj ur, potem pa izginilo. Seveda sem se spraševala, ali sem naenkrat postala alergična na jagode ali je vzrok kje drugje.
Stvari sem hotela priti do dna. Nisem se mogla sprijazniti z mislijo, da bi morala nehati jesti enega svojih najljubših sadežev. Pa sem se odločila, da bom tvegala in pojedla še eno košarico jagod. Takoj naslednji dan sem skočila na tržnico do kmeta, pri katerem redno nakupujem, ker vem, da uporablja le ekološka škropiva, po domače jagode. Z užitkom sem pojedla celo košarico jagod, pa še oprala jih nisem – zanalašč–zatrdil mi je, da ni potrebno. Čakala sem na reakcijo, pa nič.
Tudi naslednji dan sem odšla po jagode in omenila zgoraj omenjeni neljubi dogodek. Kmet mi je odgovoril na vprašanje, ki mu ga pravzaprav nisem niti zastavila– podarjene jagode so bile verjetno škropljene s konvencionalnim škropivom. Razložil mi je, da škropivo kar nekaj časa ostane na jagodah; če si pozoren, prepoznaš celo okus tega škropiva. No ja, on bi ga verjetno prepoznal, jaz pa ne. Meni bi se najbrž zdelo, da jagode pač niso tako okusne. Sama pri sebi sem na osnovi tega preizkusa ugotovila, da nisem alergična na jagode, temveč na škropivo, kar je seveda normalno in logično.
Čez teden dni se mi je zgodilo podobno, le da tokrat s koprivami, ki sva jih z možem nabirala ob potoku poleg polja. Po zmešančku iz teh kopriv in sadja sem dobila identično reakcijo. Tokrat sem vedela, da ni problem v koprivah, temveč v škropivu, s katerim so škropili polja, ki ležijo v nesposredni bližini potoka. Koprive sem seveda zavrgla in nove nabrala drugje.
Nauk moje zgodbe je naslednji: oznaka domače pomeni, da je izdelek zrasel pri domačem kmetu v Sloveniji, kar pa še ni zagotovilo, da je primeren za naše telo. Še vedno v takem pridelku najdemo pesticide in herbicide. Pesticidi delujejo tako, da napadajo živčni sistem škodljivcev – toda ali res samo škodljivcev? V neki raziskavi so proučevali ljudi, ki jedo konvencionalno pridelana sadje in zelenjavo, in ugotovili, da pojedo slabe štiri litre pesticidov, kar seveda predstavlja precejšnje tveganje za njihovo zdravje.
Zato svetujem, da jejmo ekološko pridelano hrano, ki ne obremenjuje telesa. S tovrstno hrano se ne izognemo le pesticidom in herbicidom, temveč tudi različnim ojačevalcem okusov, umetnim barvilom, konzervansom, skratka vsem t. i. E- jem v hrani. Priporočljivo je tudi, da uživamo le nerafinirana živila – od moke do olj in sladkorja.
Vem, da je ekološko pridelana hrana žal dražja, a je veliko bolj kakovostna. Sicer pa – ali bi v svoj dragoceni avto nalili bencin, za katerega veste, da bo kvarno vplival nanj? Zakaj potem ne bi bolje poskrbeli za svoje telo z bolj kakovostno hrano?
Priporočam tudi uporabo ekoloških čistil in kozmetike. Moja izkušnja je takšna: na začetku sem uporabljala veliko ekoloških čistil in zanje porabila kar precej denarja. Pozneje sem ugotovila, da pravzaprav potrebujem kis, sodo bikarbono in malo limone, pa tu in tam kakšno eko čistilo. Tudi kozmetike potrebujem manj, ker uživam kakovostno in živo hrano. Na koncu se vendarle računica izteče nam v korist – tudi zato, ker imamo več energije.
Fruktozno-glukozni koruzni sirup
Problem nastopi, ko na deklaracijah ni navedeno, kakšno vrsto sladkorja in koliko le-tega je v živilu. Proizvajalcem tega namreč ni treba napisati. Že od leta 1980 različni proizvajalci uporabljajo fruktozno-glukozni koruzni sirup. Prisoten je v večini sladkarij, sadnih sokovih, gaziranih pijačah, kosmičih, jogurtih, paradižnikovih omakah, solatnih dresingih, majonezah in celo v kruhu. Zadnjič sem presenečena v eni od ekoloških trgovin v Ljubljani ugotovila, da je v sladoledu fruktozno-glukozni sirup, ki je po mojem mnenju eno od najbolj nezdravih sladil.
Fruktozni sirup je bolj sladek od navadnega sladkorja, povečuje apetit in vodi k debelosti, celo bolj kot navaden sladkor. Njegova največja slabost pa je, da od njega postaneš bolj odvisen kot od kokaina. Znanstveniki mu pripisujejo še cel kup negativnih učinkov, kot so povzročanje diabetesa in vnetja možganov.
Fruktozno-glukozni sirup in tudi druge oblike nenaravnih sladkorjev porabljajo telesno zalogo vitaminov in mineralov. Poleg tega uživanje veliko sladkorja povezujejo tudi z duševnimi neravnovesji, kot so nižji IQ, agresivno vedenje, tesnoba, hiperaktivnost, utrujenost, težave pri učenju in nenazadnje z demenco.
V zadnjem času moje stranke potrjujejo, da izločitev rafiniranih sladkorjev iz prehrane njihovih otrok vodi k boljši osredotočenosti, večji mirnosti in lažjemu dojemanju učne snovi.
Transmaščobne kisline
Zdravju nevarne so tudi transmaščobne kisline. Najdemo jih v živilih živalskega izvora (2–5%) in v praktično vseh živilih, ki pridejo iz tovarn – vsa predelana hrana, pečeni izdelki, večina ocvrte hrane, hidrogenirane margarine in posledično vse klasične sladice. Transmaščobne kisline poškodujejo celice, povečujejo vnetja in preprečujejo normalno delovanje možganov, ki vodi k depresiji in demenci.
Aluminij in živo srebro
Ko začneš raziskovati, kaj je zate zdravo in kaj ni, ne ostaneš samo pri hrani. Dve težki kovini, ki sta prisotni vsepovsod, sta aluminij in živo srebro. Aluminij je v posodah, folijah, celo dezodorantih. Živo srebro pa najprej v amalgamskih zalivkah, ki jih slovenski zobozdravniki še vedno uporabljajo. Živo srebro gre iz zalivk v zobeh neposredno v krvni obtok in od tam v telesna tkiva, kjer se nalaga in zatruplja telo. Mnogi sicer imamo ali smo imeli amalgamske zalivke, vendar zdaj obstajajo zobozdravniki, ki to odstranjujejo pravilno – tako da dodatno ne zastrupijo telesa. Priporočljiva je tudi poznejša kura z algo klorela ali na primer s čemaževo tinkturo.
Od leta 1990 so kemijske tovarne po vsem svetu dale v uporabo 80.000 novih kemikalij, od tega je bilo glede varnosti testiranih samo 500. Kar nekaj od tega jih je v pralnih praških ter čistilih, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Pri neki raziskavi so celo v popkovini, ki povezuje mater in nerojenega otroka, našli okrog 200 toksinov.
Od nezdravih k zdravim navadam
O škodljivosti kave in nikotina ne bom pisala, ker to tako ali tako že vemo, raje se bom dotaknila dveh stvari, ki v naših glavah ne veljata za ne vem kako pomembni, a vseeno prispevata svoj lonček na stran slabega počutja ali bolezni: premalo spanja in nepravilni urnik prehranjevanja.
Včasih so ljudje spali od osem do devet ur in niso uživali različnih poživil – predvsem kave, ki moteno deluje na spanec. Danes spimo v povprečju dve do tri uri manj, kar škodljivo vpliva na naše telo. V določenih fazah najglobjega spanca se naše celice prenavljajo. Če je spanja premalo ali če spanec ni dovolj globok, se telo ne prenavlja dovolj, če sploh se. Uživanje poživil krati prepotrebni globok spanec in regeneracijo. To ne pomeni le hitrejšega staranja, temveč lahko hitro vodi k boleznim. Poleg tega pa premalo spanca spodbuja tudi željo po hrani. Telo je namreč izčrpano in hoče več energije, če ne s spancem, pa s hrano.
Zelo pomembno je, da nehamo uživati hrano najpozneje tri ure pred spanjem. Če želimo kakovosten in globok spanec, bi morali k počitku leči nekje med deseto in enajsto uro zvečer in s prehranjevanjem prenehati okoli sedme ure zvečer. Sicer pa mi ni treba verjeti na besedo. Poskusite sami, pa boste videli razliko, predvsem če ste v zadnjem času veliko delali in premalo spali. V času letnega dopusta imate zares priložnost, da vsaj en mesec hodite spat ob deseti uri in spite osem ur, svoj zadnji dnevni obrok pa použijte med šesto in sedmo uro zvečer.
Kratek poletni post
Ker je poletje, lahko naredite tudi nekajdnevni post z zelenimi zmešančki. Poleti je to lažje izvedljivo, ker je vroče in je želja po hrani manjša. Zmešančke si lahko spravite v hladilnik in uživate ohlajene ali pa namesto vode uporabite kar ledene kocke. Predvsem pa morajo smootiji vsebovati veliko zelenjave. Lahko si naredite slane smoothije oziroma presno zelenjavno juho, odvisno od vaših potreb. Zakaj zeleni smoothiji in presne juhe? Tudi zato, ker dober blender razbije celične stene in postanejo določene fitokemikalije, ki jih je v zeleni listnati zelenjavi veliko, in druge hranilne snovi našemu telesu dostopnejše.
Avtor: Mateja Tea Dereani
- Preberite še:Alen Kobilica: »Vegansko ne pomeni nujno zdravo.«