Pred nami je jesenski čas, za katerega je značilno postopno upadanje telesne odpornosti, k čemer v veliki meri – vsaj v primerjavi s poletjem – pripomore zmanjšana količina vitamina D3. Tega namreč organizem prejme z izpostavljenostjo soncu, a je manj znano, da telo vitamin D3 absorbira le, če smo sončnim žarkom izpostavljeni ob ustreznem času.
Ker pa v prehodnem obdobju, še posebej med poletjem in jesenjo, temperatura niha, se naša odpornost zniža predvsem na nalezljive okužbe prehlada, ki velja za najpogostejše virusno obolenje zgornjih dihal.
Jesenski prehlad je torej nevšečnost, zaradi katere nemalokrat zbledijo celo spomini na počitniška doživetja.
Vzroki in simptomi
Prehladno obolenje nas najpogosteje pesti jeseni in pozimi ter v prehodnih obdobjih, v katerih se temperatura tekom enega samega dneva večkrat drastično spremeni. Ker takrat več časa preživimo v zaprtih prostorih, po naravni poti dobimo le majhno količino vitamina D3, poleg tega pa se virusi praviloma širijo kapljično (s kihanjem in kašljanjem), kar zaprti prostori še dodatno spodbudijo.
Vzroki za nastanek prehlada v povezavi z vitaminom D3
S prehladom je povezanih več kakor 200 različnih virusov iz družine rinovirusov, na katere nikoli ne postanemo povsem imuni, saj se njihova genska zasnova stalno spreminja. Ti napadejo sluznico dihal (sluznico žrela in obnosnih sinusov, kjer se virusi razmnožijo) in po statističnih podatkih povzročijo med 30–50 % prehladnih obolenj pri odrasli populaciji.
Seveda je odpornost in s tem pogostost ter resnost obolenja odvisna od življenjskega sloga posameznika. A bi naj v splošnem veljalo, da otroci virusni okužbi podležejo tudi do osemkrat ali celo desetkrat, mladostniki pol manj in starostniki štirikrat letno, pri čemer je značilno, da (mlajše in zrele odrasle) ženske zbolijo pogosteje kakor moški. Slednje se pojasnjuje s tem, da ženske v primerjavi z moškimi preživijo več časa v skrbi za majhne otroke, ki so najbolj dovzetni za vse oblike virusnih okužb.
Na temelju tega se ponuja zaključek, da je na prehladna obolenja najbolj odporna aktivna srednja generacija. Ta svoj prosti čas redno preživlja na prostem in s tem poskrbi za vsaj minimalen vnos vitamina D3 oziroma, kadar to ni mogoče, poseže po nadomestku, ki okrepi celoten imunski sistem.
Z rednim uživanjem vitamina D3 poskrbimo za optimalno fizično in psihično delovanje organizma ter preprečimo morebitno pomanjkanje vitamina D3 ali tega zdravimo, uporablja pa se tudi kot pridruženo zdravilo za zdravljenje osteoporoze.
Simptomi prehlada
Zgodnje prepoznavanje in tudi ustrezno obravnavanje prehlada lahko prepreči marsikateri zaplet, a to ni vedno enostavno. Kot smo že omenili, virus najprej vstopi v sluznico, kjer se razmnoži, simptomi pa se pojavijo šele zatem, ko je imunski sistem že dodobra oslabljen.
Ti namreč postanejo vidni drugi ali tretji dan po okužbi in se kažejo v obliki bolečine v grlu in žrelu, hripavosti in kašlja ter zamašenega nosu in izcedka iz tega, občasno slabega počutja, povišane telesne temperature ter glavobola.
Kljub temu obisk zdravnika ni potreben, kajti prehlad v večini primerov izzveni v petih do desetih dneh, čeprav se s kašljem lahko spopadamo tudi nekoliko dlje. Je pa posebej pri otrocih treba biti pozoren, da se okužba ne prenese na spodnja dihala ali na srednje uho.
V času prehlada se priporočajo počitek, pitje zadostne količine čaja (ali druge tople tekočine), povečan vnos vitamina C, vdihavanje pare in spiranje nosu s fiziološko raztopino. Vse našteto vlaži sluznico in posledično mehča izločke ter nadomešča izgubljeno vodo, pripomore pa tudi k hitrejšemu okrevanju.
Enako velja za sirup Imunoglukan, ki s pomočjo povečane količine vitamina C in cinka predstavlja učinkovito samopomoč pri prehladnih obolenjih tako odraslih kot otrok, starejših od enega leta. Poleg cinka, ključne snovi pri razvoju in delovanju celic imunskega sistema, ter vitamina C, pomembnega zlasti pri okužbah, Imunoglukan vsebuje še Beta D-glukan.
Hrana, ki krepi imunski sistem tekom prehladnega obolenja
Limone, pomaranče, polnovredne žitarice, oreščki, kivi, paradižnik, brokoli, rdeča paprika, kislo zelje, koleraba, cvetača. Pomembno je, da je hrana bogata z vitamini, minerali in vlakninami ter da je sveže pripravljena, sezonska in lokalno pridelana. Tovrstna živila in na ta način pripravljeni obroki so namreč najbogatejši, zaradi česar krepijo (oslabljen) imunski sistem.
Nekoliko močnejša različica tega so vitaminske vrečke Immunogran, katerih dnevni odmerek zadosti potrebam 97–98 % starejših od dvanajst let po kombinaciji vitaminov, mineralov in ostalih mikroelementov. Immungran vsebuje vitamine C, E, B6, B2, B12, magnezij, cink, baker, folno kislino, selen, tavrin, glicin, betakaroten, mangan, krom, malibden, L-glutamin, L-arganin, L-lizin in L-listein, ki predstavljajo uravnoteženo razmerje aminokislin. Uživanje pripravka je ob posvetu z zdravstvenim osebjem mogoče ali ponoviti ali podaljšati.
V kolikor omenjeni ukrepi v tednu dni ne pripeljejo do izboljšanja počutja, ki bi nam omogočilo preživljanje časa na prostem in pridobivanje naravnega vitamina D3, je obisk zdravnika priporočljiv. Neizogiben pa, če nas pestijo povišana telesna temperatura (39 °C ali več), težave z dihanjem in/ali požiranjem ter bolečine v prsih in ušesih.
Preventiva zmanjša ali celo prepreči možnosti za obolenje
Kot za marsikatero bolezen, tudi za prehlad velja, da ga preventiva lahko prepreči, kurativa pa le zdravi. Zato je zelo pomembno imunski sistem krepiti skozi vse leto, ne le jeseni, ko se virusi širijo najhitreje, kar je delno povezano z dejstvom, da se rinovirusi prilagodijo gostitelju in tega ne oslabijo, temveč le okužijo.
V praksi to pomeni, da marsikdo med nami prehlad preživi enako aktivno kot v času popolnega zdravja, zaradi česar ne pride do omejitve stikov oziroma prihaja do hitrejšega širjenja. Raziskave celo kažejo, da vsako leto za prehladom zboli kar vsak drugi Slovenec.
Preventivni nasveti spletne lekarne Moja lekarna
Zdrav življenjski slog prepreči marsikatero bolezen in pripomore k povečani odpornosti na virusna obolenja, kamor sodi tudi (jesenski) prehlad. Da bi to jesen in zimo preživeli v zdravju, smo za nasvet prosili farmacevte spletne lekarne Moja-lekarna, ki so nam svetovali naslednje:
• izogibanje zaprtim prostorom in množicam ljudi (ali vsaj ohranjanje distance),
• stalno prezračevanje delovnega in bivanjskega prostora,
• redno in temeljito umivanje rok (ter razkuževanje teh),
• vsakodnevno gibanje in preživljanje prostega časa v naravi (ali vsaj uživanje nadomestka vitamina D3),
• opuščanje razvad (kajenje, uživanje alkohola, stres),
• dolg, kakovosten spanec,
• preprečevanje stikov z bolnimi in okuženimi ter
• uživanje zdrave, polnovredne in vitaminsko bogate hrane.
Več nasvetov in odgovore na vprašanja ter podrobnejše informacije o vitaminu D3, Imunoglukanu in Immunogranu, učinkovitih pri spopadanju z jesenskim prehladom, dobite, če kontaktirate strokovnjake Moje-lekarne na telefonsko številko 040 474 672 ali elektronski naslov info@moja-lekarna.com.
Avtorica članka: Maja Lukanc mag. farm. Moja lekarna d.o.o., Žužemberk
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
