Zključek: "Prakticiranje joge je eden od načinov vpogleda v samega sebe"

Redna jogijska praksa obrodi sadove

Obiskala sem še DEVI joga center na Viču pod vodstvom nasmejane učiteljice Ksenije (joga 1–2) Srečala sem se z zdaj že znanimi asanami in spoznala, da redna jogijska praksa obrodi sadove, saj sem že nekoliko lažje sledila vajam, hkrati pa sem se prvič začela bolj ukvarjati s tem, da sem prisluhnila svojemu dihanju, sledila svojim zmogljivostim in bolj sem se predajala sama sebi, lažje sem izvajala asane.

Največ težav mi je delalo izvajanje mantre OM. Iskreno povedano, najprej mi je bilo neprijetno, ker tega nisem vajena. Obremenjuješ se s tem, kako boš zvenel ... No, na koncu le dojameš, da je tudi to le del sproščanja in da zaradi tega nisi prav nič čudaški. Morda bolj kot samo izvajanje (ki mi še ni priraslo k srcu) je prijeten zvok, ki je kot nekakšna vibracija, prijazna telesu.

Naslednja postaja je bila ponovno Točka joge Bežigrad, tokrat pod vodstvom srčne učiteljice Bojane (HATHA joga in meditacija). Ponovno občutki, da vsaka jogijska praksa doprinese k večji sproščenosti. Pri sproščanju na koncu nas je Bojana spodbudila, da se vprašamo, kdo smo oziroma 'kdo sem'.

Ko sem se umirila in se osredotočila na dihanje, me je, kot vsakič do zdaj, preplavil občutek, da izgubljam nadzor nad svojim dihanjem ... Zdi se mi, da je šlo zgolj za upiranje pred tem, da bi se prepustila. Ko sem odvrgla še ta predsodek, sem imela občutek, da sem le zunanji opazovalec svojega fizičnega telesa in dihanje je dejansko postalo tako umirjeno, da sem ga komaj zaznala. Telo pa ... kot da je dejansko ločeno od mene. Kako bi odgovorila na vprašanje: kdo sem?

Vse in nič.

Lahko sem, karkoli se odločim, pa vendar sem nič oziroma le ena kapljica tega neskončnega oceana,ki ga sestavljamo vsi skupaj.

Kakorkoli, moje popotovanje se je nadaljevalo s ponovnim obiskom studia AMRITAM v Šiški, kjer sem se že drugič prepustila FLOW jogi pod vodstvom učiteljice Ane. Zdaj sem se počutila že bolj domače, kar pa ne pomeni, da je bila vadba nezahtevna. Koliko truda vložiš v prakticiranje, je odvisno od posameznika. Res da sem imela dan, ko so mi misli kar naprej begale sem in tja, vendar sem se po vseh receptih, ki sem jih do zdaj prejela od učiteljev, trudila v tistem trenutku ostati zbrana.

Naslednji dan sem prvič obiskala AGNIYOGA center, kjer smo imeli vadbo pri učiteljici Daši (Basic FLOW joga). Prijetnemu prakticiranju različnih asan (nekatere sem obvladala, drugih ne) in izvajanju nekaj manter je sledila še sprostitev, pri kateri je bil uporabljen gong. Res prijeten občutek, ko začutiš te vibracije, ki potujejo skozi tebe.

Moja zadnja postaja v sklopu Sensine preobrazbe je bil obisk CITYOGE pri učiteljici Janji (IYENGA joga). Tukajšnji pristop k jogi je po mojih občutkih nekoliko drugačen od drugih. Gre za to, da učitelj pri vsaki asani (bodisi drevo, bojevnik) resnično poudarja, na katere mišice je treba biti pozoren in jih vključiti v samo izvajanje asan. Na koncu je kot vedno sledilo prijetno sproščanje.

Po teh nekaj obiskih joge ne morem reči, da sem jogijski 'poznavalec'. Sem pa zaradi čudovite izkušnje, ki mi jo je Sensa omogočila, veliko bogatejša. Bogatejša v znanju, izkušnjah, poznanstvih in samo mojih trenutkih.

Ne morem reči, da jo znam vsakič znova vpeljati v svojo dnevno rutino, lahko pa povem, da se trudim. Zaradi znanja in bogate izkušnje sem mirnejša. Nekako si vsakič znova, ko imam občutek, da ne bom kos situaciji, poskušam priklicati občutek, za kakršnim stremim pri prakticiranju joge. Spoznavam, da ti joga da lahko veliko, če si na to pripravljen. Kot sem zapisala že v svojem prvem 'jogijskem dnevniku', gre za skrb tako fizičnega telesa, uma, duše ... Skratka skozi predajanje sebi spoznavaš svojo resničnost in svoje 'zmožnosti'.

Ljudje smo nagnjeni k temu, da vedno iščemo bližnjice, lažje poti, da bi se izognili razočaranju. Ko iščemo lažje poti, ko se izogibamo soočanju s samim seboj, varamo sebe in s tem druge. Prakticiranje joge je eden od načinov vpogleda v samega sebe, kajti šele ko si iskren do sebe (ko si priznaš, do kod segajo tvoje zmožnosti), lahko deluješ kakovostno.

Iskanje bližnjic do lepega videza asane mi ne bo prineslo ne izboljšanje fizičnega in ne psihičnega počutja. Če pa bom sledila sebi in svojim zmožnostim, bom lahko zadovoljna z napredkom, ki je po tej poti neizogiben. Učiteljica Janja iz CITYjoge je dejala: "Bolečina je vaš učitelj" Takoj sem potegnila vzporednico ... Vsaka napaka, ki jo v življenju naredimo, nas nekaj nauči. So stvari, ki jih lahko spremenimo, in so stvari, ki jih ne moremo. Ravno tako je z bolečino v jogi. Če ji prisluhnemo ...

Verjetno ne bi imela tako hitro toliko znanja, če mi ga ne bi podali različni učitelji, ki se vsem po vrsti iskreno zahvaljujem. Vsak je v mozaik prinesel nekaj svojega, edinstvenega. Prejela sem veliko znanja, ki me je dodatno navdušilo, da nadaljujem popotovanje. Po drugi strani pa sem po novem hvaležna tudi sebi, ker sem imela toliko poguma in sem se podala na to pot.

Špela Por

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj